O bičajen delovni dan v domači pisarni. Moj prenosnik je odprt, v roki imam skodelico kave, pregledujem elektronsko pošto. Počutim se zbrano in nenavadno motivirano za delo. V moj službeni elektronski nabiralnik založbe, kjer delujem kot zunanja urednica, je prispelo novo besedilo. Ravnokar imamo namreč odprt natečaj za izvirni slovenski ljubezenski roman, in če le gre, se trudim besedila, ki vanj prihajajo, brati sproti – nevrotično drvenje skoznje po zaključku razpisa, ko te običajno priganja čas, je najslabši način iskanja biserov, ki bi si potencialno zaslužili knjižno objavo.
Odprem torej tekst, ki ga je avtor pospremil z besedami, da »je dal od sebe vse in nas v upanju na pozitiven odgovor lepo pozdravlja«. A že po nekaj straneh se izkaže, da je tisto, kar je temu tekstu dalo, karkoli mu že je, umetna inteligenca. Kratki, odsekani stavki, predolgi pomišljaji, kjer ni njihovo mesto, na videz globoke, a robotske primerjave. Velike izjave, ki nimajo smisla, in kak 'tihi opomnik', ki to ni (resno, kaj ima umetna inteligenca s tem 'tihim opomnikom'?). V tem romanu na žalost ni prav ... ničesar.
Ko se po čudežu nekako prebijem do druge tretjine, od mojega delovnega zanosa ostane bore malo. Zaprem dokument, avtorju pošljem zavrnitveno sporočilo in odprem LinkedIn, da se zamotim. Tam pa, na vrhu feeda: objava neke podjetnice o tem, kako je z UI avtomatizirala toliko svojih delovnih nalog, da stvari, za katere je prej potrebovala ves delovni dan, zdaj opravi v dveh urah – in ima tako več prostega časa, predvsem pa več časa za razmišljanje, razvijanje novih rešitev in tiste plati dela, ki jih ima res rada.
Umetna inteligenca se mi je torej skoraj hkrati predstavila kot angel in demon: v enem primeru človeka odreši najbolj dolgočasnih delov službe in mu tako rekoč podari šest ur življenja. Kje podpišem?! V drugem napiše roman, ki že dopoldne učinkovito zamori dan neki urednici in jo mimogrede prisili še v tesnoben razmislek o prihodnosti njenega poklica ...
Več si preberite v jesenski izdaji revije Elle.
"Dobili smo tehnologijo, ki nam lahko odvzame ogromno dolgočasnega dela, mi pa ji z osupljivo vnemo predajamo prav tisto, zaradi česar je naše delo sploh naše: iskanje idej, razvijanje lastnega glasu, ustvarjanje nečesa, kar pred nami ni obstajalo."
