O endometriozi, kronični bolezni, ki ženske prizadene v reproduktivni dobi, je zadnje čase zmeraj več govora- zagotovo ste že vsaj slišale zanjo. V osnovi gre pri endometriozi za tkivo, podobnemu tkivu, ki običajno obdaja maternico, ki raste zunaj maternice.
Bolezen najpogosteje prizadene jajčnike, jajcevode in tkivo, ki obdaja medenico, lahko pa se širi tudi na ostale organe, tkivo endometrioze pa je podvrženo mnogim hormonskim spremembam, ki se lahko odebeli, zakrvavi. Gre za vnetno bolezen, za katero je značilno, da povzroča hude težave ženskam, ki jo imamo. Najpogostejši simptom, ki je morda tudi najbolj splošno povezan z boleznijo so hude bolečine v času menstruacije, ki jih pogosto ni mogoče lajšati niti s protibolečinskimi tabletami.
Več o sami bolezni si lahko preberete v našem članku: Vse o ženski: Kaj je endometrioza, zakaj nastane, kakšno je zdravljenje?
Sama sem menstruacijo dobila pri 11 letih. Danes sem stara 23 in vam lahko povem, da so bile v mojem celem življenju problematične natanko štiri menstruacije. Ja, sem preštela. Današnji članek o endometriozi pišem s ciljem, ki ni osnovna predstavitev značilnosti bolezni. Svojo izkušnjo z boleznijo bi rada vam, spoštovanim bralkam, predstavila zato, ker je endometrioza veliko več kot bolečina ob menstruaciji. Ta sicer življenju nenevarna, a še vseeno močno telesu škodljiva bolezen se včasih lahko kaže na zelo diskretne načine, ki jih, če svojega telesa ne poznamo res dobro, v današnjem kaotičnem tempu življenja z lahkoto spregledamo. Želim vas opozoriti, da poslušate svoje telo, saj vam zmeraj pove, kaj se z njim dogaja. Le dovolj pozorne morate biti.
Kako se je vse začelo?
Vse se je začelo, ko sem bila v prvi vezi. Spolni odnosi so bil pogosto precej neprijetno opravilo, kjer je bila v ospredju zmeraj zbadajoča bolečina. Po posvetu s prijateljicami sem, kot bi to storila marsikatera mlada punca, nesluteča vseh možnih zapletov, ki lahko doletijo žensko sicer izjemno močno, a delikatno telo, bolečine "pometla pod preprogo" kot nekaj povsem normalnega, kar se pač dogaja nekaterim puncam. Mojo argumentacijo, da me za ta simptom nima čisto nič za skrbeti. je potrdila tudi ginekologinja na rednem pregledu, ki je ob omembi težave komentirala, da "mladi fantje včasih pač niso ravno spretni z ženskim telesom".
Brezskrbno sem nadaljevala svoje življenje in prvi omenjeni simptom še naprej ignorirala, dokler se ni pojavil drug, malce bolj očiten simptom. Pred vsako menstruacijo se mi je začela pojavljati huda napihnjenost. Pa ne tista normalna, ki jo ima pač vsaka ženska zaradi hormonskih sprememb pred krvavitvijo. Izgledala sem, kot da sem noseča šest mesecev - najmanj. Poleg tega me je spremljala še huda razdražljivost, splošno slabo počutje in res neznosna utrujenost.
Doktor Google, kaj se dogaja z mano?
Po kratkem posvetu z vsevednim Googlom sem prišla do zaključka, da imam verjetno probleme s črevesjem in rabim nujno narediti detox, ki pa bo zagotovo rešil vse moje težave. Točno to sem tudi storila in zopet brezskrbno nadaljevala s svojim študentskim življenjem. Nisem si niti predstavljala, da bodo že čez nekaj mesecev sledili številni novi simptomi.
Nekega dne sem kar naenkrat začutila zelo motečo, zbadajočo bolečino v desnem jajčniku. To je bilo tudi obdobje, ko so se mi začela pojavljati kronična vnetja mehurja, ki so trmasto vztrajala tudi ob jemanju vseh predpisanih antibiotikov in zadostnemu pitju vode. Zopet sem se posvetovala s prijateljicami, ki so mi tudi tokrat zagotovile, da se to dogaja tudi njim in pa da imam verjetno v najhujšem primeru majhno, neškodljivo cisto. Toda tokrat mi situacija ni dala miru. Naročila sem se na pregled, kjer je ginekologinja res opazila cisto. "Čisto majhna je", me je potolažila sicer zelo skrbna in prijazna ginekologinja. Zagotovila mi je, da so ciste v večini primerov neškodljive in da ne rabim nič skrbeti. Bila sem pomirjena in zadevi nisem več posvečala pretirane pozornosti. Vsakič, ko me je zbadalo, sem bolečino preprosto ignorirala. Pomembno mi je bilo samo zagotovilo ginekologinje, da je z menoj vse v redu. Malce zbadanja bom pa že preživela.
Kako sem končno izvedela, da imam endometriozo
Zbadanje sem ignorirala vse do dne, ko ga nisem mogla več. Bilo je navadno jesensko jutro. Vstala sem preveč zgodaj za svoje pojme. Svoji jutranji tečnobi primerno sem čemerno pozdravila svojo sestro na hodniku in se odpravila do kopalnice. Nikoli nisem bila jutranji tip. Med hojo pa se je nenadoma pojavila. Trgajoča, zbadajoča bolečina v desnem jajčniku, ki me je z rahlim zbadanjem opozarjal že mesece. Bolečino sem tudi tokrat želela ignorirati in se še vseeno odpraviti v službo. Bo že minila, sem si mislila, medtem ko sem se napol plazila do svoje sobe, da bi vzela protibolečinsko tableto. Do tablete nisem prišla, saj se je na pol poti bolečina še podvojila. Nemudoma sem padla v jok in v paničnem strahu začela klicati na pomoč. Na tej točki sem se končno zavedala, da z mojim telesom nekaj ni v redu. Komaj sem se splazila do sobe svoje sestre, kateri zaradi neznosnih bolečin sploh nisem bila zmožna povedati, kaj se z menoj dogaja. Sestra je nemudoma poklicala rešilca in odpeljali so me na urgenco.
Prva uradna diagnoza na urgenci je bila, da mi je počila navadna cista. S protibolečinskimi tabletami so me poslali domov, kjer pa se stanje ni izboljšalo popolnoma nič. Vrtoglavo visoka vročina, napihnjenost, tako neznosne bolečine v predelu maternice, da v nenujnih primerih nisem upala niti na stranišče, saj je vsak najmanjši premik telesa povzročil neznosne bolečine. Driska, šibkost, pomanjkanje energije so se le še stopnjevali. Ko mi je vročina zrasla na 39 stopinj, je moja mama seveda zagnala paniko in tako sem zopet, že drugič v istem dnevu, obiskala urgenco. V tem času pa se je morda na mojo srečo osebje na oddelku ginekologije že zamenjalo. Pregledal me je mlad ginekolog, ki je kasneje povedal, da je specialist za endometriozo. Pogovarjala sva se približno tri minute, ko me je ustavil. "Mislim, da vem, kaj imate", je povedal z odločnim, umirjenim tonom. Rekel je, da bi rad diagnozo potrdil še s pregledom na ultrazvoku. Po temeljitem pregledu na ultrazvoku sem v mučnem pričakovanju na najhujše čakala na diagnozo, ki jo je mlad ginekolog zavzeto tipkal na svoj računalnik. Minuto kasneje sem prvič slišala za bolezen, s katero se spopadam danes- endometrioza.
Kaj storiti, če za simptomi endometrioze trpite tudi vi?
Sem ena izmed srečnic, ki je diagnozo endometrioze dobila zelo zgodaj. Je verjetno ne bi, če mi ne bi počila čokoladna cista, ki je značilna za endometriozo in mi povzročila zgoraj opisane težave. Čeprav boste v večini zgodb slišale grozljivke o neznosnih bolečinah in težavah z neplodnostjo, se torej prosim zavedajte, da se ta bolezen manifestira na mnogo različnih načinov. Manj znani simptomi, kot so recimo kri v urinu med menstruacijo in težave s prebavo, kjer lahko ženske doživljajo menjavanje driske in zaprtosti, bolečine v mišicah, kronična utrujenost in menjavanje razpoloženja so le nekateri izmed simptomov, ki jih zdravniki danes zaradi nezadostnega poznavanja bolezni pripišejo vsem drugim bolezenskim stanjem, samo endometriozi ne. Čeprav za bolezen žal ni zdravila, so le načini, kako si simptome lajšamo, kot so operacija in kontracepcijske tabletke, je zelo pomembno, da veste, kaj se dogaja z vašim telesom. Zato vas prijazno pozivamo, da se v primeru katere koli spremembe, ki jo občutite pri sebi, posvetujete s strokovnjakom. Ampak ne tako, kar malo na "hitro", kot sem to storila jaz. Opazujte se, skrbite zase. Postavite sebe na prvo mesto, zmeraj. Opravki in pogosto prehitro tempirano življenje bo že malce počakalo.
Pripravila: Kristina Robežnik
