O vplivu vrstnega reda rojstva na osebnost obstaja veliko prepričanj. Prvorojenci naj bi bili perfekcionisti, srednji otroci spretni diplomati, najmlajši pa uporniški in bolj sproščeni. Toda ali vrstni red rojstva res določa, kakšni bomo postali? Psihologi z univerz v Leipzigu in Mainzu so ta prepričanja preverili na eni največjih podatkovnih zbirk doslej in prišli do presenetljivih ugotovitev.
Vprašanje, ki znanstvenike zanima že več kot stoletje
Vpliv vrstnega reda rojstva na človekovo osebnost znanstvenike zanima že več kot stoletje. Angleški raziskovalec Francis Galton je leta 1874 ugotovil, da je med angleškimi znanstveniki nadpovprečno veliko prvorojencev, kar je pripisal prednostim, ki naj bi jih imeli najstarejši otroci v družini.
Psiholog Alfred Adler je pozneje menil, da imajo prvorojenci privilegiran položaj, vendar naj bi bili tudi bolj nagnjeni k nevroticizmu. Frank Sulloway pa je leta 1996 predstavil teorijo, po kateri naj bi bili prvorojenci manj prijazni, bolj vestni in intelektualno sposobnejši, medtem ko naj bi bili mlajši otroci bolj družabni, ustvarjalni in odprti za nove izkušnje.
Toda ali te razlike dejansko obstajajo ali gre zgolj za zakoreninjene stereotipe?
Več kot 20.000 ljudi iz treh držav
Raziskovalci Julia Rohrer, Boris Egloff in Stefan Schmukle so se odločili to vprašanje preveriti s pomočjo obsežnih podatkov. Analizirali so rezultate treh velikih dolgoročnih raziskav, v katerih je sodelovalo 5.240 Američanov, 4.489 Britancev in 10.457 Nemcev.
Ugotovitve so oktobra 2015 objavili v ugledni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).
Podatke so preučili na dva načina. Najprej so primerjali posameznike iz različnih družin, nato pa še brate in sestre znotraj iste družine.
Drugi pristop je bil še posebej pomemben, saj je omogočil boljši nadzor nad dejavniki, po katerih se družine med seboj razlikujejo, na primer izobrazbo staršev in družinskim okoljem.
V analizo niso vključili edincev, dvojčkov in družin z več kot štirimi otroki.
Osebnost: skoraj nobenih razlik
Osrednja ugotovitev raziskave je bila presenetljiva: vrstni red rojstva ni imel pomembnega vpliva na nobeno od petih temeljnih osebnostnih lastnosti.
Raziskovalci so preučevali ekstravertnost, čustveno stabilnost, prijaznost, vestnost in odprtost za izkušnje oziroma domišljijo.
Rezultati niso potrdili razširjenega prepričanja, da so prvorojenci bolj vestni in odgovorni, mlajši otroci pa bolj družabni ali ustvarjalni.
»Prava novica naše raziskave je, da nismo našli bistvenih učinkov vrstnega reda rojstva na nobeno od osebnostnih lastnosti, ki smo jih preučili,« so zapisali avtorji.
Poudarili so, da njihove ugotovitve nasprotujejo nekaterim uveljavljenim psihološkim teorijam in predstavam, ki jih ima o razlikah med sorojenci veliko ljudi. Večina napovedi, ki jih je predstavil Frank Sulloway, se namreč ni potrdila.
Dve leti pozneje je Rohrer s sodelavcema preverila še nekatere druge, bolj specifične osebnostne značilnosti. Na podatkih približno 10.000 ljudi so opravili več kot 7.000 analiz, vendar niso našli prepričljivih povezav med vrstnim redom rojstva ter zadovoljstvom z življenjem, zaupanjem, nagnjenostjo k tveganju ali potrpežljivostjo.
Edina opazna razlika: inteligenca
Čeprav se osebnostne lastnosti glede na vrstni red rojstva niso bistveno razlikovale, so raziskovalci odkrili eno zanimivo povezavo.
Potrdili so že prej opažen vzorec, po katerem imajo prvorojenci v povprečju nekoliko višje rezultate na testih inteligentnosti kot njihovi mlajši sorojenci.
Z vsakim naslednjim mestom v vrstnem redu rojstva se je izmerjeni inteligenčni količnik (IQ) v povprečju znižal za približno 1,5 točke.
Prvorojenci so tudi pogosteje poročali, da imajo bogat besedni zaklad in da lažje razumejo abstraktne ideje.
Toda Stefan Schmukle opozarja, da so te razlike tako majhne, da za posameznika nimajo velikega praktičnega pomena.
Ko so raziskovalci primerjali sorojence iz iste družine, je imel starejši otrok višji rezultat na testu inteligentnosti v približno šestih od desetih primerov. V preostalih štirih je bil uspešnejši mlajši sorojenec.
To pomeni, da vrstni red rojstva še zdaleč ne določa, kateri otrok bo inteligentnejši.
Zakaj potem tako močno verjamemo v razlike med sorojenci?
Če znanstveni podatki ne potrjujejo večine stereotipov, zakaj se nam zdi, da so prvorojenci odgovornejši, najmlajši pa bolj razigrani?
Julia Rohrer ponuja zanimivo razlago.
Ko opazimo določeno vedenje pri otroku, ga pogosto samodejno povežemo z njegovim položajem v družini. Če prvorojenec veliko joka, lahko to pripišemo dejstvu, da je najstarejši otrok. Če se mlajši otrok vede bolj sproščeno ali uporniško, lahko podobno sklepamo, da je to posledica njegovega vrstnega reda rojstva.
Pri tem pa pogosto spregledamo druge dejavnike, predvsem starost.
Starejši otroci so običajno bolj odgovorni in vestni kot mlajši, vendar ne nujno zato, ker so se rodili prvi. Vestnost se namreč v povprečju povečuje s starostjo, zato je povsem pričakovano, da se bo starejši sorojenec v določenem življenjskem obdobju vedel drugače kot mlajši.
Ker brate in sestre običajno primerjamo v istem trenutku, lahko razlike, ki so v resnici povezane s starostjo in razvojem, napačno pripišemo vrstnemu redu rojstva.
Kaj to pomeni za naše razumevanje osebnosti?
Raziskava postavlja pod vprašaj številne priljubljene predstave o tem, kako položaj v družini oblikuje naš značaj.
Vendar ima tudi nekaj omejitev. Podatki so večinoma temeljili na samoocenah sodelujočih, raziskave pa so bile izvedene v zahodnih industrializiranih državah. Družine z večjim številom otrok so bile slabše zastopane, nekaterih ožjih osebnostnih značilnosti, kot je iskanje vznemirjenja, pa raziskovalci niso posebej preučevali.
Kljub tem omejitvam so ugotovitve precej jasne: vrstni red rojstva sam po sebi ni zanesljiv napovednik osebnosti.
To, ali ste najstarejši, srednji ali najmlajši otrok v družini, torej ne določa, ali boste odgovorni, družabni, ustvarjalni ali uporniški. Na razvoj osebnosti vpliva veliko različnih dejavnikov, položaj med sorojenci pa ima, vsaj glede na rezultate te obsežne raziskave, precej manjšo vlogo, kot smo dolgo verjeli.
