Ko govorimo o preprečevanju prehladov in drugih okužb dihal, običajno najprej pomislimo na redno umivanje rok, izogibanje stikom z bolnimi ljudmi in skrb za odpornost. Na Japonskem pa že več generacij poznajo še eno zanimivo navado, ki je postala tako samoumeven del vsakdanjega življenja, da jo številni otroci osvojijo že v najzgodnejših letih.
Gre za tako imenovani ugai, tradicionalno izpiranje ust in grgranje vode, ki naj bi pomagalo zmanjševati tveganje za okužbe dihal. Japonci ga pogosto izvajajo po prihodu domov, še posebej po uporabi javnega prevoza ali ob prvih znakih prehlada.
Navada je tako razširjena, da imajo v številnih gospodinjstvih, šolah in celo nekaterih podjetjih posebne kozarce, namenjene prav izpiranju ust in grla. Otroci se že zgodaj naučijo, da po vrnitvi domov ni pomembno zgolj umivanje rok, temveč tudi skrb za ustno votlino.
In kaj pravzaprav dodajo vodi?
Ena od različic te metode vključuje povsem običajno kuhinjsko sol. Priprava je preprosta: v skodelici tople vode raztopijo približno čajno žličko soli in nastalo raztopino uporabijo za izpiranje.
Nekateri Japonci postopek ponovijo večkrat na dan, predvsem po prihodu domov, uporabi javnega prevoza ali pred obroki. Ugai uporabljajo predvsem kot preventivno navado, ne kot zdravljenje že razvite okužbe.
Zakaj naj bi grgranje pomagalo?
Zamisel temelji na načinu, kako povzročitelji okužb dihal vstopajo v naše telo. Virusi lahko v organizem prodrejo prek sluznice nosu, ust in žrela, kjer se pritrdijo na celice in začnejo razmnoževati. Zagovorniki grgranja menijo, da bi lahko izpiranje mehansko odstranilo del mikroorganizmov, ki se še niso trdno pritrdili na sluznico. Slani vodi pripisujejo tudi sposobnost ustvarjanja okolja, ki naj bi bilo za nekatere povzročitelje okužb manj ugodno.
Toda pri tem je pomembna razlika med teoretično razlago in znanstveno dokazanimi učinki. Za zdaj ni dovolj prepričljivih dokazov, da bi redno grgranje slane vode zanesljivo preprečevalo prehlad ali druge virusne okužbe dihal. Grgranje lahko sicer pomaga pri lajšanju neprijetnega občutka v žrelu, vendar ne more nadomestiti drugih preverjenih preventivnih ukrepov.
So japonski otroci res manjkrat prehlajeni?
Ob opisovanju te navade se pogosto pojavlja tudi trditev, da japonski otroci bistveno redkeje zbolevajo za okužbami dihal kot njihovi vrstniki v zahodnih državah. Po nekaterih navedbah naj bi otroci na Zahodu preboleli od osem do dvanajst okužb letno, na Japonskem pa zgolj eno ali dve. Vendar za takšno primerjavo ni ustreznih znanstvenih dokazov, prav tako ni dokazano, da bi bila morebitna razlika posledica grgranja.
Ugai tako ostaja zanimiv primer tradicionalne japonske skrbi za higieno, ki se je ohranila skozi generacije. Čeprav znanost še ni potrdila njegove učinkovitosti pri preprečevanju prehladov, navada kaže, kako pomembno mesto imajo v japonski družbi vsakodnevni preventivni obredi. Za zmanjševanje širjenja okužb pa še naprej ostajajo pomembni predvsem redno umivanje rok, ustrezno prezračevanje prostorov in izogibanje tesnim stikom z obolelimi.
