Mačke pogosto veljajo za neodvisne samotarke, ki človekovo bližino poiščejo predvsem takrat, ko je njihova skleda prazna. Toda raziskovalci z ameriške Univerze Oregon State so to razširjeno prepričanje postavili pod vprašaj. Ugotovili so namreč, da večina mačk s svojimi lastniki razvije precej močnejšo čustveno vez, kot si morda predstavljamo.
Test, ki ga psihologi uporabljajo pri dojenčkih
Raziskovalka Kristyn Vitale je s sodelavkama Monique Udell in Alexandro Behnke navezanost mačk na njihove lastnike preučevala s tako imenovanim testom varne baze. Gre za prilagojeno različico preizkusa, s katerim psihologi raziskujejo navezanost dojenčkov na starše, pozneje pa so ga začeli uporabljati tudi pri psih.
Postopek je bil razmeroma preprost. Mačka je najprej dve minuti preživela v neznanem prostoru skupaj s svojim lastnikom. Nato je lastnik zapustil prostor, mačka pa je dve minuti ostala sama. Sledili sta še dve minuti ponovnega snidenja.
Strokovnjaki za vedenje živali so posnetke nato analizirali in odzive mačk razvrstili glede na vzorce navezanosti, ki jih raziskovalci preučujejo tudi pri dojenčkih in psih.
Izsledke so septembra 2019 objavili v znanstveni reviji Current Biology. Avtorji so poudarili, da so prvič z eksperimentalnimi podatki pokazali, da mačke izražajo podobne temeljne vzorce navezanosti kot dojenčki in psi.
Kaj razkrije trenutek, ko se lastnik vrne?
Najpomembnejši del preizkusa je bil trenutek ponovnega snidenja.
Mačke, ki so na lastnika varno navezane, so se ob njegovi vrnitvi praviloma umirile. Njegova prisotnost jim je predstavljala občutek varnosti, zato so lahko sproščeno raziskovale prostor in pozornost izmenično namenjale človeku ter okolici.
Drugače so se odzivale mačke z negotovim vzorcem navezanosti. Pri njih so raziskovalci pogosteje opazili znake stresa, kot sta trzanje z repom in oblizovanje gobčka.
Nekatere so se lastniku izogibale in ohranjale razdaljo, druge pa so iskale izrazito telesno bližino. Lahko so mu denimo skočile v naročje in tam vztrajale, namesto da bi se sprostile in nadaljevale raziskovanje prostora.
Prav te razlike so raziskovalcem pomagale ugotoviti, kako posamezna mačka doživlja svoj odnos s človekom.
Presenetljiva podobnost z dojenčki
Rezultati so pokazali zanimivo podobnost med mačkami in ljudmi.
Med 70 mačjimi mladiči, ki so jih raziskovalci lahko razvrstili glede na vzorec navezanosti, jih je bilo 64,3 odstotka varno navezanih na svojega lastnika, preostalih 35,7 odstotka pa je kazalo znake negotove navezanosti.
Podobno razmerje so opazili tudi pri odraslih mačkah, starih najmanj eno leto. Med 38 odraslimi mačkami jih je bilo 65,8 odstotka varno navezanih, 34,2 odstotka pa negotovo navezanih.
Za primerjavo: raziskave navezanosti pri ljudeh kažejo, da je približno 65 odstotkov dojenčkov varno navezanih na svojega primarnega skrbnika. Kristyn Vitale je pojasnila, da je raziskovalno skupino presenetilo predvsem to, kako podobni so bili deleži pri mačkah in dojenčkih.
To seveda ne pomeni, da mačke čustva doživljajo povsem enako kot ljudje, kaže pa, da lahko odnos z lastnikom predstavlja pomemben vir občutka varnosti.
Kaj pa mačke, ki delujejo hladno in vzvišeno?
Ena najzanimivejših ugotovitev raziskave se nanaša prav na vedenje, zaradi katerega mačkam pogosto pripisujemo neodvisnost in čustveno zadržanost. Kristyn Vitale pojasnjuje, da se mačke z negotovim vzorcem navezanosti v stresnih okoliščinah pogosto skrijejo, izogibajo človeku ali delujejo nezainteresirano.
Prav takšno vedenje je dolgo prispevalo k prepričanju, da mačke s svojimi lastniki ne razvijejo posebno močnih čustvenih vezi. Toda raziskava kaže drugačno sliko. Večina preučevanih mačk je svojega lastnika doživljala kot vir varnosti, zlasti v neznanih ali stresnih okoliščinah.
Raziskovalci domnevajo, da se je navezanost mačk in psov na človeka morda razvila iz vezi, ki jo mladiči vzpostavijo s tistim, ki skrbi zanje. Tako kot številne druge udomačene živali tudi mačke v odraslosti ohranijo nekatere vedenjske značilnosti mladičev, pri zadovoljevanju določenih potreb pa ostajajo odvisne od ljudi.
Čustvena vez, ki se ne spremeni zlahka
Raziskovalce je zanimalo tudi, ali je mogoče vzorec navezanosti spremeniti z dodatno socializacijo. Del mačk je zato sodeloval v šesttedenskem programu socializacije, med katerim so imele priložnost za različne oblike interakcije z ljudmi in okolico.
Po koncu programa so raziskovalci ponovno ocenili njihovo navezanost, vendar niso opazili pomembnih sprememb v razmerju med varno in negotovo navezanimi mačkami.Vitale je pojasnila, da vzorec navezanosti, ki se vzpostavi med mačko in njenim skrbnikom, pogosto ostane razmeroma stabilen tudi po dodatnem šolanju in socializaciji.
To ne pomeni, da odnosa z mačko ni mogoče izboljšati, temveč da so vzorci navezanosti lahko precej obstojni.Raziskovalna skupina je ob objavi študije napovedala tudi nadaljnje preučevanje navezanosti pri mačkah v zavetiščih, kjer bi lahko razumevanje njihovega odnosa do ljudi prispevalo k izboljšanju njihove dobrobiti.
Raziskava tako ponuja drugačen pogled na živali, ki jih pogosto označujemo za hladne in neodvisne. Mačka morda ne bo vedno prišla, ko jo pokličete, ali vam nenehno sledila po stanovanju, vendar to še ne pomeni, da ji vaša bližina ni pomembna. Za številne mačke je prav njihov lastnik tisti, ob katerem se počutijo najbolj varne.
