Pri načrtovanju vikenda sem lahko precej spontana. Pri izbiri hotela nekoliko manj. Lokacija, dobra postelja in zajtrk so seveda osnova, a če sem že v mestu, kot je Budimpešta, si želim tudi tisti občutek, da sem res tam. Hotel Clark je v tem pogledu skoraj težko premagati. Petzvezdični butični hotel stoji dobesedno ob vznožju Verižnega mostu, na budimski strani Donave, nad njim se dviga Budimski grad, nekaj korakov od vhoda pa vas vzpenjača odpelje naravnost do njega. Avto lahko torej za vikend mirno pozabite, sama sem večino mesta raziskovala peš, potem pa se vedno znova vračala k razgledu, ki je, priznam, precej hitro postal moj najljubši del hotela.
Hotel ima 79 sob in če imate možnost izbire, bi brez razmišljanja glasovala za eno v višjih nadstropjih. Sama sem bivala v sedmem in že prvi pogled skozi okno je precej dobro pojasnil, zakaj je Hotel Clark tako poseben. Verižni most je praktično pred vami, še boljši pa je prizor iz prostostoječe kadi ob panoramskem oknu. Da, kad z razgledom na most, natanko tista vrsta hotelskega razkošja, za katero do prihoda niste vedeli, da jo potrebujete. Tudi terasa je zasnovana tako, da razgledu nič ne stoji na poti: prosojna steklena ograja, sedežna garnitura in Budimpešta pred vami. V kopalnici čaka še profesionalna hotelska negovalna kozmetika Balmain in moja odločitev, da se mi nikamor posebej ne mudi, je bila dokončna.
Clark je sodoben, vendar nikakor generičen luksuzni hotel. Notranjost je premišljena in samozavestna, predvsem pa se zaveda okolja, v katerem stoji. Če boste začeli šteti leve, vam želim veliko sreče, motiv se po hotelu v različnih oblikah pojavi kar 1650-krat. Razlog je seveda tik pred vrati: mogočni kamniti levi Verižnega mostu, okoli katerih kroži tudi priljubljena budimpeška legenda o »brezjezičnih levih«. Ta preplet sodobnega dizajna in lokalnih referenc je nekaj, kar mi je pri Clarku še posebej všeč. Nikoli ne pozabite, v katerem mestu ste.
In zgodovine je na tem naslovu res veliko. Na mestu današnjega hotela je nekoč stala legendarna kavarna Lánchíd, kjer so se v začetku 20. stoletja srečevali madžarski literarni velikani, med njimi Mihály Babits, Zsigmond Móricz, Dezső Kosztolányi in Gyula Krúdy. Tudi sam trg Clark Ádám ima posebno mesto v zgodovini mesta, bil je namreč prvi neorenesančni trg v Budimpešti, obdajale pa so ga izjemne stavbe arhitekta Miklósa Ybla.
Če je ena stvar, ki jo na mestnem oddihu jemljem skoraj tako resno kot izbiro hotela, je to hotelski zajtrk. Leo Bistro v pritličju je ravno prav eleganten, da veste, da ste v hotelu s petimi zvezdicami, in ravno prav sproščen, da se vam zjutraj nikamor ne mudi. Ponujajo zajtrk in brunch, pozneje pa se prostor spremeni v sodoben bistro s svojo interpretacijo klasičnih jedi. Sama bi brez težav ponovila kombinacijo kapučina in francoskega toasta. Zelo preprosto, zelo dobro in ob pogledu na Verižni most precej blizu moji definiciji popolnega začetka dneva.
Če me vprašate, kam v Budimpešti na koktajl, nimam nobene dileme. V Leo Rooftop Bar. Nahaja se v osmem nadstropju hotela in razgled je vreden prav vsakega evra. Donava, Verižni most, Budimski grad in strehe mesta se razprejo pred vami in Budimpešta nenadoma postane še bolj filmska. Najboljše pri tem je, da na Leo Rooftop lahko pridete samo na koktajl ali kozarec vina. Rezervirajte mizo, naročite nekaj dobrega in pustite na telefonu nekaj prostora za fotografije. Težko se boste uprli.
Da moja naklonjenost hotelu vendarle ni zgolj posledica kadi z razgledom in francoskega toasta, obstaja tudi nekoliko bolj uradna potrditev. Hotel Clark je leta 2025 prejel Michelinov ključ, priznanje za izjemno hotelsko izkušnjo. Ker je bil sistem Michelinovih ključev uveden prav tistega leta, je bil Clark med prvimi hoteli, ki so prejeli to priznanje.
Všeč mi je tudi, da Clark svoje vloge ne razume zgolj kot ponudnik lepe sobe in dobrega zajtrka. Rrazvija tudi lastno kulturno platformo z razstavami sodobne umetnosti, naslednja bo že deseta in zato jubilejna. Umetnost tako ni zgolj dekoracija hotelskih sten, temveč še ena plast identitete prostora, kar se za hotel na lokaciji s tako bogato kulturno zgodovino zdi povsem naravno.
Po vikendu v Budimpešti imam o Clarku predvsem eno misel: nekateri hoteli so odlična baza za raziskovanje mesta, drugi postanejo del razloga, zakaj si boste potovanje zapomnili. Clark je zame v drugi kategoriji, zaradi lokacije, zaradi premišljenega dizajna, zaradi jutranjega kapučina in tiste kadi v sedmem nadstropju, predvsem pa zaradi razgleda. In če boste zaradi njega načrt za ogled Budimpešte prestavili za eno uro, vas popolnoma razumem.
