Navdihujoča zgodba o Slovencu, ki se je prebil na sam vrh prestižne znamke Mercedes

Voditelj in nekdanji predsednik Slovenije Borut Pahor je v tokratni epizodi Mastercard® podkasta navdiha gostil priznanega avtomobilskega oblikovalca Roberta Lešnika. Slovenec, ki je dokazal, da s talentom in trdim delom lahko posežeš po sanjah in da tuji jezik ni ovira.

"Robert Lešnik, slaven in uveljavljen slovenski avtomobilski oblikovalec. Potem ko je delal pri Volkswagnu in Kii, je pred 15 leti prišel v Stuttgart k Mercedes-Benzu. Lešnik je šef zunanjega oblikovanja in ko vidite prestižni mercedes, vidite njegove poteze. Marsikdo bi rekel, da opravlja sanjsko službo, s čimer se strinja, pripominja pa, da gre 90 odstotkov njegovega dela v smeti," je svojega tokratnega sogovornika v novi epizodi Mastercard® podkasta navdiha napovedal Borut Pahor.

Lešnik, ki je iz Nemčije v Slovenijo prišel prav zaradi tokratnega pogovora z nekdanjim predsednikom Pahorjem, je svoj talent odkril že zelo zgodaj. V osnovni šoli je učiteljica njegov izdelek hvalila pred 30, 40 učenci. "Preprosto ni mogla verjeti, da lahko nekdo tako lepo riše," razkrije Lešnik, ki je začel z risanjem živali in podvodnega sveta.

Pri 17, 18 letih je razmišljal, ali je strojništvo res tisto, kar želi početi, nato pa je ugotovil, da ga vleče v oblikovanje. Na začetku seveda s strahom, ker takrat ni bilo interneta, informacij in če si nekomu samo omenil dizajn, oblikovanje, so te čudno gledali. O tujini na začetku ni upal niti razmišljati.

"Danes lahko vse pogledaš po Googlu. Moj takratni Google je bil gospod Georg Gedl, takrat je delal in živel v Mariboru in je bil oblikovalec. Še vedno sva v stiku, prijatelja. Delal je za jugoslovansko revijo Avto Magazin in imel svojo kolumno o oblikovanju, risal je avtomobile. To je bil praktično prvi stik. Poklical sem ga oziroma mu poslal dopisnico in povabil me je v Maribor. On je bil vir vseh informacij."

Georg Gedl je bil v začetku 90. let njegov prvi kritik, ki je znal oceniti njegovo skico. "Logično, da starši tega ne znajo oceniti. Če otrok pokaže staršem sliko, potem je ta najboljša, seveda," iskreno pove, ob tem pa doda, da je gospod Gedl njegovo delo znal pohvaliti in tudi pokritizirati. Predal mu je tudi veliko nasvetov o študiju, saj je bil Gedl predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Želja po uspehu ga je gnala prek vseh ovir

Razmišljal je tudi o šolanju v Italiji, a to ni bilo brezplačno. "Na koncu sem se odločil za Nemčijo. Moram priznati, da prej nikdar nisem bil v tam. Tudi nemško nisem govoril. V šoli smo se vedno učili angleščino."

Šel je na sprejemne izpite v Nemčijo, ki so trajali tri dni. "Po treh dneh so ugotovili, da sploh ne znam in ne razumem nemško. Ampak jaz sem bil takrat prisiljen v to. To se mi je zdela zadnja šansa. Če mi trikrat v Ljubljani ni uspelo, potem bom za Nemčijo še petkrat poskušal. Verjetno sem si takrat pri 20 letih mislil, da če mi četrtič rečejo, da ni nič, potem verjetno nisem talent."

V Pforzheimu je štiri leta študiral avtomobilsko oblikovanje in postal diplomirani oblikovalec za "transportation design", ne le avtomobilov. V Nemčijo je prišel marca leta 1994. Na njegovo prijavo se je prvi odzval Volkswagen, ki ga je povabil na razgovor.

"Napačno so razumeli mojo prijavo. Mislili so, da sem v 5. semestru in iščem prakso za 6. semester. Ker tam je bila praksa obvezna. Ko sem povedal, da sem iz Slovenije in da sem v 1. semestru, so mi rekli, da ne morem delati prakse pri njih," se spominja Lešnik, ki so ga naslednji dan poklicali in mu rekli, da so si premislili in da bodo naredili izjemo.

Tako je že po 1. semestru julija in avgusta delal v centru oblikovanja v Wolfsburgu - vsi oblikovalci in on kot začetnik, praktikant so skupaj delali na projektu.

"Ta črno-beli 'tape' je bil takrat standard pri Volkswagnu, vsi so naredili takšnega, jaz sem bil edini, ki je naredil barvnega. To pomeni, da sem vzel 'airbrush' in naredil en 'rendering', praktično je bil avto rdeč. To sem naredil zato, ker sem mislil, da moram izstopati. Bil sem eden od številnih, Volkswagen pa je bila že takrat ogromna firma, ogromen dizajn team. Na koncu sem moral vzbuditi pozornost takratnega šefa," opisuje svoje začetke.

"Šef je šel čez studio in bilo je 10 teh črno-belih tapov, eden na steni pa je bil rdeč. Vprašal je, kdo je to naredil? Seveda sem se jaz na veliko podpisal Robert Lešnik in potem so vprašali, kdo je ta praktikant. Ja, saj je samo še teden dni tu. In potem me je šef zunanjega dizajna, praktično je to moj današnji položaj, povabil v pisarno in rekel, da so se odločili, da mi dajo to štipendijo." Njegova štipendija je znašala 1.500 mark.

Po petih letih si zaželi sprememb

Začrtal si je pot. Maksimalno pet let počne to, kar počne zdaj, potem pa se mora nekaj spremeniti. To je njegovo življenjsko načelo, ki se ga še danes drži: "Potem ko začneš delati, si stalno zaposlen in se je tudi treba nekako dokazati. Če še po petih letih delam to, kar sem začel delati, potem bo verjetno treba zamenjati firmo."

"Avtomobilski dizajn je zelo emocionalna zadeva, ali je to, kar narediš, všeč tvojemu šefu ali pa mu ni. Ne moreš delati po nekih pravilih."

Večina oblikovalcev ne pride tako daleč, da bi imeli možnost narediti model. "Ker modeli stanejo ogromno denarja, so kapacitete omejene. In takrat je bil moj cilj v petih letih narediti en model oziroma ne enega modela, ampak da bo en model izbran za serijsko proizvodnjo, kar je bilo takrat praktično neverjetno. To je bil neverjeten cilj," pove, ki mu ga je seveda uspelo uresničiti. "To je bil volkswagen passat. Prvi avtomobil, ki so ga zbrali." Pozneje se je podpisal tudi pod modele avtomobilov, kot so volkswagen scirocco, volkswagen eos cabrio ...

Z družino je nato šel za kakšno leto dni v Kalifornijo, natančneje v Santa Monico, a se je zaradi nove karierne prelomnice vrnil. "Prišel sem v Kalifornijo in naredil predlog za model volkswagen scirocco, ki so ga zbrali. In po letu dni sem šel nazaj v Frankfurt oz. Wiesbaden, zelo lepo mesto."

Leta 2006 je delal za podjetje Kia, kjer je spoznaval korejsko kulturo. Njegov največji dosežek pri njih pa je bil, da so iz nič postavili oblikovalski studio.

"Mercedesi mi nikdar niso bili všeč."

Mercedes je imel leta 2008 spremembo menedžmenta. Gorden Wagener, s katerim je Lešnik sodeloval pri Volkswagnu, je postal vodja oblikovanja pri Mercedes-Benzu septembra 2008, Robert pa je tja prišel januarja 2009. To je bil eden ključnih trenutkov v njegovem poslovnem življenju.

"Tja sem šel, ker mi modeli niso bili všeč. Navadno je tako, da če greš nekam in vidiš od zunaj, da ti je nekaj všeč, potem verjetno nimaš nobene možnosti kaj spremeniti, ker so uspešni. Cilj je bil znamko (Mercedes) pomladiti. Dizajn, ta imidž znamke 'perception of the brand' (dojemanje znamke) spremeniti. Leto dni smo potrebovali, da smo definirali, kam hočemo iti," o načrtih spregovori Lešnik, ki ima danes pri Mercedes-Benzu kot vodja zunanjega oblikovanja pod seboj zaposlenih približno 110 ljudi. Kot zanimivost naj povemo, da so bili lani izjemno uspešni, in sicer je bilo rekordno leto vseh časov, kar se tiče prodaje.

Živimo v desetletju sprememb

Pahorju je med drugim razkril, kaj se bo zgodilo z avtomobilsko industrijo zaradi podnebne politike, prehoda na elektriko in ali to vpliva na zunanje oblikovanje.

"Vpliva, definitivno. Vedno rečem, da živimo v desetletju sprememb, in neverjetne spremembe vplivajo na življenje nas vseh in definitivno na produkte, kot so avtomobili, tudi na koncu obliko teh avtomobilov ..." razmišlja Lešnik.

Kupec, ki se trenutno odloča, kakšen avto bo kupil, v zakup seveda vzame, kakšen je doseg električnega avtomobila in kakšna je mreža polnilnic. "Ljudje ne vedo, kje in kako dolgo polniti avtomobil. Kaj, če polnilnica ne dela, kaj potem? To so stvari, ki se jih pri motorjih z notranjim zgorevanjem že desetletja več ne sprašujemo."

Podrobneje sta spregovorila tudi o avtonomni vožnji in njeni pravni regulaciji.

Potujoče dnevne ali delovne sobe

Mercedes je luksuzna znamka, kjer imajo 35 različnih avtomobilov in vsak je narejen za drug tip kupca. Lešnik opozarja, da je seveda treba gledati, kje so glavni trgi oziroma kako kupec uporablja določen avtomobil.

"Recimo na Kitajskem, kjer se ti najdražji, največji avtomobili prodajajo - maybach razred S itd. Oni ne potujejo ure in ure kot na nemški avtocesti. Ne, oni praktično stojijo na mestu, v gneči. Šanghaj, Peking in sto preostalih milijonskih mest, ki jih imajo. Imaš voznika, lastnik sedi zadaj desno in ta kompleten luksuz, komfort, ki mu ga ta avto ponuja, praktično lahko uporablja na zadnjem desnem sedežu v avtu. Ima voznika, v tem primeru tudi lastnik vozi avtonomno, ima svojega šoferja, in to je recimo en določen model kot S razred, ki ga naredimo oblikovalci le za tistega enega kupca."

Načrti za prihodnost

Odkar je v avtomobilski industriji, prizna, da mu še ni bilo dolgčas, saj so ves čas neke novosti.

"Vedno pride nekaj novega, zdaj prihaja e-mobilnost. Kot znamka smo se zavezali do leta 2039, da se popolnoma transformiramo v proizvajalca električnih in drugih pogonov. Pred desetimi leti tega nihče ni mogel slutiti. Pred desetimi leti je prišla Tesla, nihče ni vedel, kako dolgo bodo preživeli. Danes vemo, kje smo. Vemo, da so tudi tisti, ki si to lahko privoščijo, kot recimo nemška družba oz. nemška znamka, kot je Mercedes, sicer internacionalna znamka. Ampak imamo neko odgovornost do okolja in enostavno ne moreš več tako delati, živimo v popolnoma drugačnem svetu."

Vabljeni na Metroplay, kjer si lahko ogledate vse epizode Mastercard® podkasta navdiha z Borutom Pahorjem. Naš nekdanji predsednik republike se pogovarja z izjemnimi Slovenkami in Slovenci, ki so na svoji poti ustvarili neprecenljive zgodbe, vredne preučevanja. Je nefiltrirano potovanje skozi njihove izkušnje, o odkrivanju njihovega potenciala, preseganju ustaljenih okvirjev in ustvarjanju izpopolnjenega življenja.

Vsebino omogoča Mastercard®.

Fotografije: Christian Fluher