Ko govorimo o najhujši bolečini, večina najprej pomisli na porod. Raziskava z več kot 1600 sodelujočimi pa je na vrh postavila stanje, za katerega marsikdo še ni slišal.
Gre za klasterski glavobol, redko nevrološko motnjo, za katero so značilni izjemno boleči napadi, ki se pojavljajo v serijah, pogosto tudi večkrat na dan. Bolečina je izredno močna in se običajno pojavi okoli enega očesa ali v predelu senc.
Napade pogosto spremljajo tudi drugi simptomi, kot so pordelo in solzno oko, otekla veka, potenje čela in obraza, zamašen nos ter občutek polnosti v ušesu. Nekateri bolniki med napadi občutijo tudi izrazit nemir.
Kako je potekala raziskava
Raziskavo, v kateri so klasterski glavobol opredelili kot eno najbolj bolečih stanj, ki jih lahko doživi človek, so objavili v strokovni reviji Headache. Avtorji, med njimi Mark J. Burish in Larry I. Schor, so z mednarodnim vprašalnikom zbrali odgovore 1604 ljudi s klasterskim glavobolom.
Sodelujoči so najprej ocenili intenzivnost bolečine med napadom na lestvici od 0 do 10, nato pa še bolečino ob drugih bolečih stanjih, ki so jih izkusili.
Lestvica bolečin
-
Klasterski glavobol: povprečna ocena 9,7
-
Porod: 7,2
-
Vnetje trebušne slinavke: 7,0
-
Ledvični kamni: 6,9
Sodelujoči so migreno v povprečju ocenili kot manj bolečo od klasterskega glavobola, čeprav migrenski napadi običajno trajajo dlje. Med izjemno bolečimi stanji so navedli tudi kompleksni regionalni bolečinski sindrom in bolečino po amputaciji prsta, vendar ju raziskovalci zaradi premajhnega števila sodelujočih, ki bi izkusili več teh stanj, niso mogli zanesljivo primerjati.
Pri oceni porodne bolečine je treba upoštevati tudi vpliv epiduralne analgezije, ki lahko bistveno zmanjša intenzivnost bolečine. Raziskovalci namreč niso beležili, ali so sodelujoče med porodom prejele zdravila za lajšanje bolečin.
Kar 72 odstotkov sodelujočih je bolečino ocenilo z najvišjo oceno
Klasterskemu glavobolu je najvišjo možno oceno, torej 10, pripisalo kar 72,1 odstotka sodelujočih oziroma 1157 ljudi. Oceno med 9 in 9,9 je podalo 18,3 odstotka sodelujočih, med 8 in 8,9 pa 8,5 odstotka. Le 1,1 odstotka jih je intenzivnost bolečine ocenilo med 7 in 7,9.
Tisti, ki so bolečino ocenili z najvišjo oceno, so imeli v povprečju štiri napade na dan, pogosteje pa so poročali tudi o občutkih brezupa. Pri njih so bili izrazitejši tudi spremljajoči simptomi. Pordelo ali solzno oko je imelo 91 odstotkov teh bolnikov v primerjavi s 85 odstotki preostalih, oteklo veko 77 odstotkov v primerjavi s 66 odstotki, o potenju čela in obraza pa jih je poročalo 60 odstotkov v primerjavi z 49 odstotki.
Po mnenju avtorjev bi te ugotovitve lahko kazale na povezavo med intenzivnostjo bolečine in delovanjem avtonomnega živčevja, ki uravnava nehotene telesne funkcije.
Česa raziskava ne pove
Avtorji opozarjajo tudi na nekatere omejitve raziskave. Sodelujoči so diagnozo klasterskega glavobola navedli sami, brez potrditve s kliničnim pregledom, intenzivnost bolečine pa so ocenjevali po spominu. Poleg tega so vsi najprej ocenili bolečino ob klasterskem glavobolu, kar bi lahko vplivalo na njihove nadaljnje odgovore.
Na doživljanje bolečine pomembno vplivata tudi njeno trajanje in pogostost, česar raziskava ni v celoti upoštevala.
Rezultatov zato ne moremo razumeti kot dokončne lestvice najhujših bolečin, ki jih lahko doživi človek. Kljub temu pa nazorno kažejo, kako izjemno boleče in obremenjujoče je lahko življenje s klasterskim glavobolom.
Vir: danas.rs
