Vsi pravijo, da je kemija v romantičnem odnosu nujna. A kaj pravzaprav je kemija in ali je res najboljši pokazatelj dobrega partnerja?
Po mnenju antropologinje Helen Fischer je kemija mešanica hormonov (testosterona in estrogena) in nevrotransmitorjev (dopamina in serotonina). Razvila je teorijo štirih osebnostnih tipov, vsak osebnostni tip pa definira različna mešanica hormonov in nevrotransmitorjev.
4 tipi osebnosti:
Raziskovalec – ima visoko aktivnost dopamina; je pustolovski, ustvarjalen in išče nove izkušnje
Graditelj – z visoko aktivnostjo serotonina je previden, konvencionalen in vodstven
Direktor – napolnjen s testosteronom je agresiven, samozavesten in analitičen
Pogajalec – pod vplivom estrogena je empatičen, idealističen in opazuje svet s širše perspektive
Vendar ima poleg te biološko zasnovane kemije velik vpliv tudi psihološka kemija – nagibamo se k ljudem, ki bi lahko (potencialno) zacelili naše rane iz otroštva. In ravno psihološka kemija je tista, pri kateri se pojavijo težave.
Velikokrat se ne zavedamo, da to starševsko figuro pritegnemo k sebi v želji, da bi jo spremenili in končno dobili tisto, kar nismo dobili od svojih staršev.
Tudi, kadar se zavedamo, da nekdo ni pravi za nas, lahko kemija prevlada nad našo zdravo pametjo in nas drži v odnosu, ki je toksičen.
Če so bili vaši starši čustveno nedostopni, vas bodo verjetno privlačili ljudje s podobnimi lastnostmi. Čustvena ambivalentnost se vam lahko pri partnerju sprva zdi normalna, varna in celo domača. A boste v večini primerov ugotovili, da takšna vrsta ljubezni v odrasli dobi niti malo ne zadovoljuje vaših potreb in želja.
John Gottman je v svoji študiji več let spremljal pare in ugotovil, da se vsaka oseba obrne na svojega partnerja z željo po vzpostavitvi čustvene povezanosti. Opazil je, da so to čustveno povezanost pari poskušali vzpostaviti na devet različnih načinov:
- izražanje naklonjenosti
- izkaz interesa
- pozornost
- daljši pogovor
- čustvena podpora
- humor
- navdušeno interagiranje
- igra
- deljenje intimnih informacij
Gottman je pri tem ugotovil, da so najsrečnejši (in najdlje poročeni) pari tisti, ki se večino časa (v približno 80%) odzivajo na partnerjev poskus vzpostavitve čustvene povezanosti. To je večji pokazatelj dobrega in dolgotrajnega odnosa, kot pa kemija.
Bodite pozorni na to, kako se vaš partner odzove v trenutkih, ko se želite z njim povezati. Se odzove na vaš poskus ali se oddalji? Ni pomembno, ali to počne zavestno ali podzavestno; pomembno je, kako se odzove.
Seveda je vaša odgovornost, da izrazite svoje potrebe in želje, in če vam to ne uspe, ne morete za vse kriviti svojega partnerja.
Ne bo vedno enostavno. Želje srca so lahko neizprosne in kemija je močna sila. A ravno zato bi morali več razmišljati o teh stvareh in si odpreti priložnosti za bolj premišljene odločitve, ki nam lahko na dolgi rok prinesejo lepšo prihodnost.
Povzeto po: tinybuddha.com
Preberite več na Sensa.si
Fotografije: Profimedia
