Se opravičujem, ampak pridem v kratkih hlačah.
Približno pred tremi poletji se je v mojem odnosu do kratkih hlač v javnosti nekaj dramatično spremenilo. Kot da mi je nenadoma postalo – vseeno. Razlaga, na katero prisegam še danes, se mi zdi precej preprosta – poletja so preprosto postala prevroča, življenje pa je prekratko, da bi mi bilo v splošno sprejeto najbolj lagodnem letnem času ves čas neudobno. V ozadju tega na novo izklesanega načela pa se vseeno še vedno skriva zelo jasno zavedanje, da kratke hlače na moških – zunaj športno-vodnih aktivnosti – nikoli ne bodo videti drugače kot malce smešno.
Ameriški modni oblikovalec Tom Ford je nekoč rekel, da moški nikoli ne bi smeli nositi kratkih hlač v mestu.
Ta mimobežna misel je hitro postala modna zapoved, ki je kar najbolj jasno izrekla točno to, kar smo večinoma vsi moški že vedeli. Da kratke hlače niso prepovedane, so le neprimerne za nekatere okoliščine. In to vsekakor drži. Moške noge niso bile narejene za razkazovanje in tehnično ni kratkih hlač, v katerih moške noge ne bi bile videti kakorkoli drugače kot mesnata kosmata debla. Zasajena seveda v neko prav tako neprivlačno poletno obutev, saj je – poleg morda športnih copat – težko najti kakršnokoli vsaj pogojno užitno obutev, ki bi se dobro parila z moškimi kratkimi hlačami. Razen, seveda, če pač zavržete vse družbene normative oblačenja in si kar za na delovno mesto privoščite ultimativni modni greh kratkih hlač in natikačev.
Pred kakšnimi petimi leti me verjetno nikoli ne bi ujeli v mestu na kavi v kratkih hlačah. Imel sem občutek, da kot kratkohlačnik z razgaljenimi bledikavimi meči dajem vtis večnega hipsterja.
Ali pa, glede na to, da nikoli nisem imel brade, bolj verjetno večnega najstnika. Nobena od teh alternativ mi ni bila ravno ljuba. Zadnjih nekaj poletij, ko se vročinski vali gibajo močno prek prijetnega, in v Ljubljani vedno še z dodatkom ubijajoče sopare, pa sem začel ta univerzalni odpor do moških v kratkih hlačah resno premlevati. In prišel sem do precej razbremenjujočih zaključkov.
Če pomislimo – kakšne imamo moški možnosti, ko je zunaj milijon stopinj in toliko vlage v zraku, da bi jo lahko zajeli z žlico, čaka pa nas sestanek ali dogodek, na katerem se ne moremo prikazati v naših seksi kratkih hlačah s havajskim potiskom? Ženske brezskrbno navržete lahkotno poletno oblekico, da vam lagodno pihlja po razgaljenih nožicah, vaša lično pedikirana stopalca pa poskakujejo v odprtih čevljih tega ali onega modnega velikana. Aja, saj res – še en problem za moške med vročinskim valom. Čevlji.
Odprti čevlji za ženske so lahko videti kot impresivni modni presežki, čeprav jih sestavljajo le podplat in trije trakci, odprta obutev za moške pa kar ne more doseči nekega sprejemljivega estetskega standarda.
Ali je videti kot nekaj, kar se lahko legitimno nosi samo na plaži, ali pa držimo v roki ekstravagantno dodelan usnjen natikač, pod katerega je podpisan Zanotti ali Ferragamo in je morda na prvi pogled videti kot čisto resen modni izdelek, a vsa ta modna fascinacija zbledi takoj, ko iz njega štrlita debel moški palec in okosmaten nart.
Kaj veliko izbire torej ni. Zato moški nosijo te ekstravagantne natikače. Kot tudi nosijo kratke hlače. Nekaterim to celo – uspeva! Kako?
V zadnjih letih, ko se nekoliko bolj zavestno ukvarjam s to dilemo, sem najprej odkril, da je skrivnost nošenja kratkih hlač za moške primarno v samozavesti. Če se odločiš, da se boš v službi ali na pijači v mestu pojavil v kratkih hlačah, moraš to storiti pogumno in odločno. Tej odločitvi moraš biti popolnoma predan. Kratke hlače mora moški nositi z zagonom, ki da vsem vedeti, da ta modna odločitev ni bila pomota. Bila je trezna in premišljena izbira. Kratke hlače nosite zato, ker jih vi hočete imeti oblečene.
To pa niti ni tako lahko, kot si morda mislite. Vsak moški, ki je kadarkoli imel oblečene kratke hlače za v službo ali srečanje ob kavi, pijači, torej za kamorkoli, kjer ni bilo v bližini morja ali športnega kompleksa, je bil na to tako ali drugače opozorjen. »O, danes imaš pa kratke hlače,« verjetno reče sodelavka. Ker odrasli moški v kratkih hlačah ni nekaj, kar se pogosto pojavlja v kontekstu profesionalizma. Iz enega zelo preprostega razloga: moški v kratkih hlačah nikoli ne more biti navdihujoč ali zastrašujoč.
Predstavljajte si, da bi poslanci v državnem zboru imeli oblečene kratke hlače. Že tako jih je težko jemati resno.
Predstavljajte si, da bi vas sprejel zdravnik v kratkih hlačah. Verjetno bi se vam zdel malce preveč pobalinsko neresen za svoj poklic, kajne? Ali pa si preprosto predstavljajte, da pred vami stoji vaš šef, v kratkih hlačah, in vam razlaga o svoji poslovni viziji. Če ravno ne stoji v teh kratkih hlačah na večmilijonski jahti, s katere se vam javlja prek Skypa, bi ga najbrž težko jemali resno. Zato večina podjetij, sploh pa ustanove, kot so banke in zavarovalnice, vztrajajo, da moški zaposleni tudi poleti nosijo dolge hlače in zaprte čevlje. Da izpadejo – resno. Kredibilno. Profesionalno. Vedo namreč, da še nikoli v zgodovini človeštva nihče ni pokazal s prstom na moškega v kratkih hlačah in rekel: »Ja! Ta oseba! On bo naš novi vodja! Njemu verjamem in mu bom sledil!« Nihče. Nikoli.
Pa vendarle moram vztrajati, da kolikor je ves ta modni gnev proti moškim v kratkih hlačah po svoje utemeljen, po drugi strani vseeno obstajajo sprejemljive rešitve. Rešitve, ki jih odprtih rok sprejema tudi vrh modne industrije. Sploh zadnja leta, ko postaja jasno, da si z globalnim segrevanjem ne delamo nikakršnih uslug z vztrajanjem pri arhaičnih modnih prepričanjih.
Torej – kratke hlače na moških, da ali ne?
Ko so vprašali kopico modnih urednikov teh in onih moških modnih revij, so dobili različne odgovore. A nekako so se vsi strinjali, da se lahko brez pretirane slabe vesti dopuščajo izjeme. Tudi v profesionalnih okoljih, če vaše profesionalno okolje nima zapisanega univerzalnega kodeksa za oblačenje. Tam, kjer je nujno, bodo moški še vedno morali vztrajati pri dolgih hlačah. Vsi drugi pa si lahko privoščimo vsaj malce udobja. Ko sem tudi sam prebrodil ta strah in začel ponosno zahajati v mesto – in tudi na delo – v kratkih hlačah, pa to ni bilo nenadno naključje. Tega se je namreč treba lotiti premišljeno.
Hitra analiza nasvetov raznoraznih modnih poznavalcev je ponudila precej enostaven nabor pravil za odrasle moške, ki se nameravamo tlačiti v kratke hlače.
Pravilo 1: kratke hlače naj ne bodo prekratke ali predolge – končati se morajo malce nad koleni. Tisti frajer v strganih džins kratkih hlačah, ki so ga besno objemale na sredini belih stegen, je bil torej kljub samozavesti in BMW-ju, v katerega se je usedel, v modnem prekršku. Pravilo 2: kratke hlače naj nimajo dodatnih stranskih žepov. Logično – zakaj bi samo zato, ker sem izgubil pol hlačnice, nenadoma potreboval dodatne žepe na stegnih? In pravilo 3: zavedati se je treba, da kratke hlače vseeno niso za čisto vsako poletno priložnost. Ne glede na vse odsvetujem vsem moških, da se v kratkih hlačah pojavite na večerji ali zmenku. Vsaj ne na prvih treh, če je le mogoče.
Pod črto pa menim, da je bil vsaj prvi del razloga za miselni preobrat tudi v letih.
Ko smukneš čez štiridesetko, se začneš spraševati, komu točno še želiš ugajati s sledenjem nekim arbitrarnim pravilom. Vsi, ki me poznajo, vedo, da vročino že tako ali tako prenašam slabše kot najbolj razvajen sibirski haski. Sumim, da bi me dolge džins hlače pri 33 stopinjah najverjetneje pokončale. Zato kratke hlače poleti ostajajo moj redni modni repertoar. Kako jih izbiram? Odkar v njih paradirajo celo velikani modne industrije – recimo Virgil Abloh, umetniški direktor za moško linijo pri znamki Louis Vuitton na pariškem tednu mode –, ni težko najti vsaj približno elegantnih kratkih hlač, ki tudi v finih ljubljanskih kavarnah ne povzročijo (preveč) neodobravanja. Pomembno mi je samo, da sem v njih videti kolikor toliko spodobno. Zanesljiv indikator je moja draga, ki se bo prva režala, če bom iz kabine za pomerjanje stopil v napačnih kratkih hlačah. In takšnih, žal, ni malo.
Fotografije: Shuttertock
Napisal: Darjo Hrib
){kind=link}