Preobrazba, 2. del - Hočem nazaj svoje telo!

Pravkar sem se vrnila z ene od vadb in počutim se odlično! Pa ni bilo ves čas tako – ker imam majhnega otroka, babici pa zelo daleč, ne morem (in nočem) skočiti na vadbo ali pa obuti superg in iti teč vsakič, ko sem zbrala dovolj energije.

PETRA ARULA

Fotografija Shutterstock.com

? Preobrazba, 1. del - Hočem nazaj svoje telo!

Preobrazba, 2. del - Hočem nazaj svoje telo! - Foto: Fotografija Shutterstock.com

Spoznanje, da bo moja namera skočiti nazaj v telo iz študentskih let veliko težja ali celo nemogoča, me je potrlo. Morda se smejete moji naivnosti, pa vendar sem verjela, da z osebnim trenerjem lahko naredim čudeže. Seveda bi lahko vse skupaj zastavila tudi drugače, a ne v obdobju, ko še nisem imela varstva za hčerkico, dela za službo, dom in zanjo pa je bilo več kot preveč.

Tako sem se s službenim delom 'švercala' ponoči, s kupi sladkarij, ki so me držale pokonci. K sreči moram zapisovati vsak svoj grižljaj v po-osebljen program mobilnega fitnesa, ki me je nenehno opozarjal na pregrehe ter me spominjal na to, kaj je dobro za moje telo, in tako sem zamenjala vsaj sladkarije za sadje in začela manjšati obroke.

Pa je prišla bolezen

A vsa neprespana sem prav takrat, ko je kondicija začela opazno boljšati moje razpoloženje in ko so obroki postali manjši in jih je bilo manj – naenkrat obležala v postelji s hudo virozo. Pravzaprav ni bilo naenkrat!

Že v ponedeljek sem bila popolnoma brez glasu in oslabela. Po sredinem hudem treningu (»Saj sem čisto v redu, kar delajva! «), pa me je samo še vrglo v posteljo in me nanjo priklenilo za pet dni ter jih zahtevalo vsaj še enkrat toliko za vsaj približno normaliziranje. Kondicija je v tem času padla, apetit pa okrepil – takrat sem naredila tudi veliko napako – namesto da bi se držala prehrambenih priporočil in zapisovala obroke v svoj program, sem se tolažila s sladkarijami. In seveda me je hitro zadelo še drugič – tokrat trebušna gripa.

Ker gre v tretje rado, so mi ponagajali še jajčniki. Tako sem v mesecu in pol trikrat napol odležala svoje bolezni (medtem pa zdravila še moja dva najdražja, saj smo drug za drugim 'padali' kot domine). Poleg službe, za katero sem morala nadoknaditi vse zamujeno. Vse le zato, ker nisem več zdržala in sem MORALA začeti migati, ker se mi je zdelo, da bom drugače 1. zakrnela 2. padla v depresijo 3. zaradi nezadovoljstva s svojo podobo nikoli več …

In odnesla moč

Po vseh boleznih in odsotnostih na fitnesu ni bilo nikoli več tako kot prej. Vaje se mi zdijo peklensko težke, čeprav delam manj intenzivno kot v najboljših časih. Poleg tega se močno pozna tudi to, da nama skoraj nikoli ne uspe trenirati dvakrat tedensko. Če se kdaj le dobiva dvakrat, so rezultati takoj vidni, na treningih pa tudi veliko bolj uživam! Aktivirala sem že svoje zaspane trebušne mišice, utrdila hrbet, ojačala roke.

Zadnje čase se veliko posvečava tekaškim vajam, ki so težke kot hudir, a čutim, da z njimi dodatno kurim kalorije, nabiram kondicijo, izboljšujem tekaško tehniko in postajam spretnejša. Treningi z osebnim trenerjem so pravi užitek in kar verjeti ne morem, da tako rada hodim v fitnes ter dvigujem uteži. Prav vsakič, ko sem manjkala, sem čutila, da zamujam nekaj velikega, zato sem prišla kar s hčerkico, ko nisem imela varstva.

Čeprav mi je osebni trener priporočal tek vsaj še dvakrat na teden, mi zastavljeni cilj nikakor ni uspel. Rada tečem, a nove tekaške superge večkrat obujem za na otroško igrišče kot za tekaško 'turo'. Zdaj ko se je hčerkica že ugnezdila v vrtcu, hočem izkoristiti prav vsako popoldansko urico, da sem z njo. Skupaj pleševa sving – ona se od srca smeji, jaz pa se z njo v naročju še močno potim.

Tako ostanejo le še večerne ure (če jih ne posvečam službi) in jutranja raztegovanja (nikoli nisem bila jutranja ptica, a ko imaš otroka, ni kaj dosti izbire, in zdaj prisegam na jutranje vadbe).

Dobro jutro

Zjutraj hodim na fitnes. In po novem še na jogo, ki mi po nekajletnem premoru spet daje krila. Spet se učim spoznavati svoje telo, dihati vso ljubezen, ki jo nosim v sebi in se je pri jogi ter masaži pri Boži še posebno zavem, joga mi privablja nasmeh na obraz in me uči poslušati telo, za katerega imam končno spet občutek, da je srečno. Morda sploh ne bi zbolela, če bi začela najprej z jogo.

Kdo rad pleše?

»Mami! « veselo zažgoli hčerkica. Z mano je šla na delavnico flamenka k čudoviti učiteljici Ilmi, in takrat je tudi ona vzljubila plesno dvorano, obenem pa začutila moje veselje do plesa. Ne plešem toliko, kot si želim, pravzaprav sem bila samo na treh delavnicah. Orientalsko valovanje, temperament flamenka in zapeljevanje na drogu so pognali kri po mojih žilah, odprli dušo, zavrteli čakre in mi šepetali, da si moram vzeti več časa zase, da bom plesala, plesala, plesala. Ne le zato, da bom oblikovala telo, temveč da bom živela sebe. In ko bom hotela več narediti za obliko, bom šla na Zumbo! Ko me zjutraj namesto kave v hipu prebudi Erasmo s sončnimi latinskoameriškimi ritmi, se cel dan le še smejim. Čeprav sem bila že za dobro jutro mokra kot cunja.

Amazonka

Zakaj pa ne? Tudi malo bojevnice je v meni. Ravno toliko, da sem se udeležila vadb, pri katerih spoznavam druge plati sebe. Pri capoeiri energy sem si pridelala 'muskelfiber' že z ogrevanjem. Osredotočanje na soigralca pa je tehnika, ki ne bistri le uma in pri kateri se spet in spet ne učim le o mejah sebe in drugih, temveč krepim mišice celotnega telesa, trebušne so prav danes delale kot nore! Z Metodom sva se dobila kar na prostem, sredi Tivolija.

'Fajtala' sva se vsem na očeh in čeprav se mi je sprva zdelo, da za shyu, (odlično in malo drugačno ogrevanje, ki se je nadaljevalo z Intu-Flowom), res nisem, je Metod v meni prižgal bojevniškega duha, da mi je postala stvar zanimiva. To je vadba, ki vključi prav vse mišice, koordinacijo, ravnotežje, um, voljo, razumevanje nasprotnika, taktiko, gibljivost. Če bi bila malo bolj bojevita, bi kondicijo ohranjala s kombinacijo capoeire energy in Intu-Flowa s Shyujem.

S palicami

Ker sem bolj miroljubne sorte, se po Tivoliju raje sprehajam. V sklopu Mobilnega fitnesa sem se priključila šoli nordijske hoje in tako opazujem veveričke, zraven pa veselo kurim kalorije. Z nordijsko hojo porabimo kar 40 odstotkov več kalorij kot z običajno hojo, poleg tega pa je lažja, izboljšuje držo in koordinacijo. Le še palice se moram naučiti pravilno uporabljati in svoj korak usmeriti svojim ciljem naproti.

Za pomoč pri moji preobrazbi se zahvaljujem programu Mobilni fitnes (www.mobilnifitnes.si) in osebnemu trenerju Janezu (www.otelo.si), za vadbe, ki so popestrile moje življenje, pa: City jogi (www.cityoga.org), Evi (www.eva-orient.si), Ilmi (www.lunagitana.si), Ani (http://mademoiselle.si), Anini (www.anina.derkovic.com), Metodu (metod.goodworks@gmail.com), Nataši (www.navita.si) in Erasmu (www.otelo.si).

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri