Miha ga kliče le še mama, za vse druge je Gušti. Do 15. leta ni vedel, kaj sploh so 'gušti', danes ve, da sta glavna med njimi ljubezen in glasba. Malo manj mu je všeč, da je gušti ime tudi vsaki drugi gostilni na Hrvaškem, a ker je krizo srednjih let prebolel že s puberteto, bo preživel.
Ste jutranji tip človeka?
Rad imam veliko od dneva, a rad tudi poležim.
Pa to gre pri treh otrocih?
Priznam, da Chantal (žena, op. p.) trenutno odnese levji delež pri jutranjem vstajanju, čeprav tudi jaz ne spim kot top. Z enim ušesom napol lovim, kaj se dogaja.
Ne morem pa več spati dlje kot do devetih, desetih, tudi če pridem domov proti jutru, kot sem lahko v najstniških letih. Nekaj se je spremenilo. (smeh)
Ste oče treh otrok in nešteto komadov, plošč, ravnokar je izšla tretja. Poporodni občutki?
Občutki so odlični, čeprav med promocijo opažam, da veliko ljudi, ki pri tem sodelujejo, v poplavi vsega, kar se rola, niti ne ve, da imam novo ploščo. Sumim, da ste malce krivi tudi mediji, ki pogosto podajate izkrivljeno sliko – zanimivi so šminka, smeh in solze, vsebina pa ne.
Ampak vi se s svojo glasbo preživljate?
Za zdaj. Ne toliko s koncerti in ploščami, ampak z avtorskimi pravicami, saj sem k sreči avtor kar nekaj uspešnic. Sem frontman iz ozadja, zmeraj sem se raje 'skrival' za pevci. Zmrznem v trenutku, ko je treba med komadi kaj povedati občinstvu.
Kdo je vaš najboljši kritik?
Vedno občinstvo. Sam pa imam največjo tremo, ko izdelek prvič predstavljam svojim najožjim sodelavcem – pevcu, kitaristu, producentu. Takrat me zvija, živčen sem.
Na zadnji plošči predstavljate novo, hrvaško pevko Emo Gagro. Je zamenjati pevko tako zapleteno kot zamenjati ženo?
(smeh) Hja, neke smernice so si kar podobne, vse skupaj je zelo čustveno. Ni mi bilo lahko, ko sem se razšel z Big Footi, niti ko sva nehala sodelovati s Polono. Nisem človek slovesa, ampak to so bili težki koraki, ki sem jih moral narediti.
Je včasih kar težko delati vse te odrasle korake, ki jih nočeš, a moraš?
Uh! Le upaš, da jih bo čim manj.
Kako je bilo pisati pesmi v hrvaščini? Ste ugotovili, da na morju vse zveni drugače?
Ja! Šele zdaj sem spoznal, koliko bolje mi gre v slovenščini in kako se motijo tisti, ki trdijo, da slovenščina ni dobra za pisanje pesmi. Hrvaščine zaradi nekdanje skupne domovine niti ne jemljem kot strašno tuj jezik, zato sem se pisanja suvereno lotil sam, in bil kar presenečen, ko sem dobil popravljene od hrvaških prijateljev.
Katero osnovno zakonitost bi moral poznati vsak pevec, ko se povzpne na oder?
Da je on tisti, ki daje takt in vodi ples. Frontman je povezava z občinstvom in bend mu mora dajati vso podporo, da mu to uspe. Ljudje razumejo in čutijo, a oni so tam zaradi tebe in ti moraš poskrbeti, da bodo 'padli noter'. Verjamem pa, da se frontman rodi, tega se ni mogoče naučiti, to karizmo imaš v sebi.
Skočir?
Huh, mirno lahko rečem, da je slovenski Jim Morrison.
Tekst Katja Golob,
fotografija Luka Kaše
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem