Po napornem dnevu se zdi, da ni nič bolj prijetno od dolgega, vročega tuširanja. Toda kako vroča voda je pravzaprav prevroča?
Na koncu dolgega dneva ni nič tako tolažilnega kot vroča prha, da se sprostite – še posebej, če je zunaj hladno. Na žalost, ne glede na to, kako čudovit je občutek, lahko izpostavljanje telesa in natančneje kože tako ekstremnim temperaturam povzroči več škode kot koristi. Medtem ko vroča para pomaga odpreti naše pore, kar je lahko dobro za čiščenje, lahko vroča voda povzroči tudi težave pod kožo. Vroče prhe vplivajo na najbolj zunanjo plast kože, povrhnjico. Ta del vaše kože je poln žlez lojnic, ki so odgovorne ne samo za hidracijo telesa, ampak tudi za zaščito pred zunanjimi dražilnimi dejavniki.
Ne spreglejte:
- Kendall Jenner obožuje rusko manikiro: Vse o lepotnem trendu, ki prinaša številne prednosti, a tudi nekaj tveganj
- Nič več nočnih obiskov hladilnika in čustvenega prehranjevanja: S temi načini se poslovite od slabih navad, ki ovirajo vaš proces hujšanja in se v kratkem času znebite kilogramov
- Eleganca na prvem mestu: Kate Middleton obožuje model čevljev, ki podaljša postavo in izpopolni vsak videz
Tudi vi ugotavljate, kako blagodejno na vaše telo in um vpliva vroča prha? Prha namreč zagotavlja pomirjujoč in prizemljujoč pobeg iz resničnosti.
Pravzaprav je občutek po vročem tušu tako evforičen, da mnogokrat prezremo jasne znake svoje posledično nesrečne kože - rdečico, napetost in srbečico od glave do pet. A ker so mrzli meseci, naša suha in občutljiva koža postaja bolj ranljiva (in skušnjava, da bi si povečali temperaturo), smo odločeni najti boljše ravnovesje med prijetnim tuširanjem in ohranjanjem zdravja svoje kože. Vprašajte katerega koli dermatologa in povedal vam bo, da se ta naloga začne s pravo temperaturo prhe - še posebej v tem letnem času.
Kakšna je torej idealna temperatura za prhanje?
Mlačno topla, trdijo strokovnjaki. Številni strokovnjaki se strinjajo, da je mlačna temperatura rahlo topla v primerjavi s telesno temperaturo in se giblje nekje med 37 in 41 stopinjami Celzija.
Izogibanje pretirano visokim temperaturam je pomembno, ker lahko ogrozijo vlažno pregrado kože, kar vpliva na videz, občutek in splošno zdravje kože. Kožna pregrada je sestavljena iz kožnih beljakovin in olj, ki preprečujejo izhlapevanje vode iz kože in jo ščitijo pred zunanjim svetom. To je ena od naših prvih obrambnih linij pred okužbami in onesnaženjem.
Vroča voda draži površino kože na več načinov. Povzroča vnetje, ki lahko privede do porušitve normalne kožne pregrade. Poleg tega lahko tako visoke temperature vode izperejo tudi naravna kožna olja, ki so tako pomembna za zadrževanje vlage.
Ponavljajoča se uporaba vroče vode lahko sčasoma povzroči celo bolezni, kot so ekcem, luskavica in prhljaj. Visoka vročina povzroča tudi padec krvnega tlaka, kar lahko pri preveliki vročini povzroči vrtoglavico. Hladna voda pa ima številne pozitivne učinke na zdravje, saj zapira pore in povrhnjico las, kar pomaga ohranjati vlago in ustvarja bolj sijoče lase in prožnejšo kožo.
Naša kri je napolnjena z bistvenimi hranilnimi snovmi in kisikom, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Strokovnjaki trdijo, da ko se tuširate s hladnejšo vodo, se kri učinkoviteje pretaka, zato so kožne celice bolj nahranjene. Ko je vaša koža ustrezno nahranjena in prejema dovolj kisika, je videti bolj sijoča.
Poleg temperature vode ima pri videzu in počutju vaše kože pomembno vlogo tudi čas, ki ga porabite za prhanje. Čeprav se morda počutite sproščujoče in osvežujoče, lahko predolgo zadrževanje pod tušem močno izsuši vašo kožo. Dlje ko se tuširate, več vlage izgubite. Ko se boste naslednjič kopali ali tuširali, bodite čim bolj učinkoviti - zdržite največ 10 minut.
Če imate raje daljše prhanje in kopanje, kožo čim bolj zaščitite.
Kako na kožo vpliva hladno vreme?
Z nižjimi zunanjimi temperaturami iz zraka izhlapeva vlaga, kar spodbuja izhlapevanje vlage s površine kože, pojasnjujejo strokovnjaki in dodajajo, da hladni vetrovi kožo še dodatno izsušijo. To seveda predstavlja uganko: bolj ko je zunaj hladno, bolj si želite, da bi se pod tušem počutili topleje. Zelo vroče prhe so bolj priljubljene pozimi, ko se radi zoperstavljamo občutku mraza zunaj, toda ko suh hladen zrak zunaj združite z vročo vodo v prhi, dvakrat oslabite kožno pregrado in dobite bolj suho in manj privlačno kožo.
Ustrezna rutina čiščenja je enako pomembna kot temperatura prhe, ko gre za zdravo in navlaženo kožo. Najpomembnejša stvar, ki jo je treba vedeti? Čiščenje z grobim milom lahko izsuši kožo, saj jo oropa naravnih olj in zdravih bakterij. Glede na osnovno kemijo so prava mila soli maščobnih kislin. Ta učinkovito sperejo sebum in umazanijo, vendar imajo visok pH med 9 in 10, kar je veliko višje od naravnega pH kože, ki je približno 5,4. Prava mila imajo veliko vlogo pri čiščenju resnično umazane, onesnažene kože - pomislite na delavca v premogovniku -, vendar so za vsakodnevno uporabo na splošno nepotrebna. Zaradi te razlike v pH je kožna pregrada motena. Namesto tega raje posezite po nežnih, pH uravnoteženih čistilnih sredstvih. Ti imajo pH veliko bližje koži (5,5-7) in jih zato veliko bolje prenašamo pri prhanju.
Kakšen je najboljši način za ohranjanje vlažnosti kože po prhanju?
Ko stopite iz prhe, se osušite, da se izognete razdraženosti. V eni minuti po sušenju kože nanesite vlažilno kremo. Pri izbiri ustreznega vlažilnega sredstva za telo je treba upoštevati dve glavni kategoriji: vlažila in mehčala (znana tudi kot okluzivi). Humektantni vlažilci črpajo vodo na površino kože in vključujejo čudovite sestavine, kot sta hialuronska kislina in glicerin. Ti vlažilci bolj dihajo in verjetno ne bodo povzročili izbruhov aken. Na splošno velja, da so losjoni lažji, kreme pa težje, pri čemer je treba prve uporabljati na posebej suhi koži, če ne preidemo na sredstva z mehčalnim učinkom. Po potrebi lahko uporabimo kremo, ki zadržuje vodo v koži, pravijo strokovnjaki in opozarjajo, da so običajno razmeroma mastni in pogosto na osnovi vazelina. To so odlične možnosti za roke in noge v hladnejših mesecih z zelo suho kožo.
Še en pomemben vidik čiščenja in vlaženja kože je starost. Sposobnost ohranjanja vlage in zdravega videza kože se [s starostjo] zmanjšuje, česar se pogosto prvič zavemo, ko postane jesenska in zimska nega kože bolj zahtevna. To je v veliki meri posledica tega, da se na biološki ravni zmanjša sposobnost naše kože, da tvori tako imenovani 'naravni vlažilni faktor' ali 'NMF'. Posledično se zunanja plast naše kože izsuši, izgubi sposobnost raztezanja in tvori majhne razpoke, ki povzročijo hrapavo, dolgočasno in luskasto površino. Vse to pomeni, da postaja oblikovanje bolj zdrave rutine kopanja in čiščenja sčasoma vse pomembnejše in se lahko dolgoročno obrestuje za zdravo kožo.
Fotografije: Profimedia
