Študije razkrivajo, zakaj se koža na naših prstih naguba, če dlje časa preživimo v vodi. Raziskovalci menijo, da so nagubani prsti pravzaprav prilagoditev telesa na mokro okolje, kjer lahko človek lažje upravlja s predmeti okrog sebe.
Po nekaj minutah poležavanja v kopeli naši prsti izgubijo barvo in postanejo nagubani. Zakaj ta preobrazba? Znanstveniki menijo, da so našli odgovor na vprašanje, zakaj se koža na človeških prstih na rokah in nogah ob namakanju v kopeli ali plavanju v bazenu skrči. Laboratorijski testi so potrdili teorijo, da nagubani prsti izboljšajo naš oprijem mokrih ali potopljenih predmetov, saj odvajajo vodo, kot to počnejo tekalne plasti na avtomobilskih pnevmatikah. Leta 2020 je Nick Davis, nevroznanstvenik in psiholog z univerze Manchester Metropolitan, obiskovalce Znanstvenega muzeja v Londonu prosil, naj sodelujejo v poskusu.
Izmeril je silo, ki jo je moralo 500 prostovoljcev uporabiti za prijem predmeta s suhimi in nato z mokrimi rokami. V prvem primeru je bila naloga lažja. Ko pa so roke za nekaj minut potopili v vodo in jih zmečkali, je bila sila večja kot pri suhih rokah, vendar manjša kot pri mokrih, gladkih rokah.
Ne spreglejte:
- Najbolj šik nasveti za prekrivanje sivih las na blond laseh: Ključni so elegantni prehodi, ki poskrbijo za naraven videz vaših las
- Carla Bruni razkriva svoj odnos do lepote: "Neskončno sem se žrtvovala, da bi ohranila svojo postavo"
- Zakaj je jabolčni kis vaš najboljši naravni lepotni zaveznik? Spoznajte vse njegove prednosti, ki koristijo vaši koži in lasem
Teža predmetov, ki so jih dobili udeleženci študije, je bila enaka teži dveh kovancev, zato je bila potrebna sila "majhna", so poročali britanski mediji. Vendar pa je raziskovalec ugotovil, da se je pri težjih nalogah v mokrem okolju pokazala razlika v uporabljenem trenju. Rezultati so bili neverjetno jasni. Zmečkanje je povečalo trenje med prsti in predmetom," so povedali strokovnjaki in dodali, da če vam predmeta ni treba držati tako močno, kot bi ga morali, se mišice v rokah manj utrudijo in ga lahko držite dlje časa."
Ljudje pogosto domnevajo, da so gube posledica prehajanja vode v zunanjo plast kože, zaradi česar ta nabrekne. Vendar raziskovalci že od tridesetih let prejšnjega stoletja vedo, da do tega učinka ne pride, če so poškodovani živci v prstih. To kaže na to, da gre za neprostovoljno reakcijo avtonomnega živčnega sistema - sistema, ki nadzoruje tudi dihanje, srčni utrip in znojenje. Dejansko je značilno gubanje posledica krčenja krvnih žil pod kožo.
Hipoteza, ki so jo znanstveniki postavili pred skoraj dvema desetletjema, bi lahko razložila tudi mehanizem, ki je vzrok za gubanje kože na prstih. Po podatkih študije, ki jo je leta 2003 opravila Nacionalna univerzitetna bolnišnica v Singapurju, se znojni kanali odprejo in spustijo vodo, kar povzroči neravnovesje v količini soli v koži. To povzroči zoženje krvnih žil okrog znojnih kanalov in nato izgubo volumna v mesnatih delih prstov. Koža se potegne navznoter in tako nastanejo začasne gube.
Čeprav tega ne vidite, je vaša koža prekrita s posebnim oljem, imenovanim sebum. Sebum se nahaja na najbolj zunanji plasti kože. Sebum vlaži ali maže in ščiti vašo kožo. Zaradi njega je vaša koža tudi nekoliko vodoodporna. Zato voda ob umivanju rok steče s kože, namesto da bi se vpila kot goba.
Dolgotrajno zadrževanje v vodi pa odplakne sebum. Voda lahko prodre v zunanjo plast kože. To povzroči, da se vaša koža razmoči. Kako to vodi do nastanka gub? Ljudje so dolgo časa mislili, da voda povzroča nabrekanje in otekanje kože. Zdaj raziskovalci menijo, da bi lahko bili nagubani prsti posledica reakcije avtonomnega živčnega sistema. Zakaj? Ker je z nagubanimi prsti lažje pobirati mokre predmete. Gube na prstih vam menda omogočajo boljši oprijem.
Fotografije: Profimedia
