V času, ko modni svet znova odkriva moč izrazitih modnih dodatkov, slovenska znamka Seyclair dokazuje, da zaželenih torbic ne ustvarjajo le velike modne hiše.
Njena zgodba se je začela s precej preprostim vprašanjem: zakaj je tako težko najti torbico, ki združuje brezčasen dizajn, kakovostne materiale in dostopno ceno? Ustanoviteljica je odgovor iskala med delom v poslovnem svetu, kjer je pogrešala torbice, ki bi bile dovolj elegantne za službene obveznosti, a hkrati sodobne, praktične in izdelane tako, da bi kljubovale času. Razočaranje nad dragimi prestižnimi modeli, pri katerih cena ni vedno upravičila kakovosti, jo je nazadnje spodbudilo, da ustvari svojo blagovno znamko.
Ime Seyclair združuje dve besedi: sea, morje, ki simbolizira neskončne možnosti in prilagodljivost, ter clear, jasnost, ki predstavlja vizijo in odločnost. Prav takšne so tudi ženske, ki jih znamka nagovarja: samozavestne, neodvisne in zveste svojemu slogu. Med najbolj priljubljenimi modeli izstopa model Natasha, ki je v najnovejši različici modne navdušenke nagovarja z izrazitim vzorcem jelenje dlake, izdelan iz govejega usnja z ohranjeno dlako. O tem, kako je danes izdelovati luksuzne torbice in uspešno nagovoriti tudi zahtevno mednarodno občinstvo, smo se pogovarjali z njeno ustanoviteljico, Tajo, ki se je s svojo blagovno znamko predstavila tudi v času tedna mode v Parizu.
1. Kje torbice izdelujete ter kako in kje izberete material?
Trenutno naše torbice nastajajo v dveh družinsko vodenih delavnicah, eni na Kitajskem in drugi v španskem »usnjarskem mestu« Ubrique. V prvih letih raziskovanja sem obiskala več deset delavnic in ateljejev. Osredotočila sem se na tiste, kjer sem se lahko osebno prepričala o ustreznih delovnih pogojih in etičnosti izdelave, nato pa sem pri njih začela razvijati vzorce svojih modelov. Precej delavnic sem morala izločiti, ker kakovost izdelave ni ustrezala mojim merilom za “affordable luxury” segment. Sčasoma sem izbrala dve, ki sta me najbolj prepričali s skrbnostjo, pozornostjo do detajlov in kakovostjo. Z njima sodelujemo že več let in smo razvili zelo oseben odnos. Poznam imena njihovih otrok, v stiku smo skoraj vsak dan in vidimo se večkrat letno. Še posebej pogosto jih obiščem takrat, ko nastajajo naše torbice ali ko delam na novih dizajnih. Dobavitelje materialov sem do zdaj največkrat spoznala na sejmih. Ko najdem takšne, ki jim lahko zaupam in sem zadovoljna s kakovostjo njihovih materialov, z njimi gradim dolgoročno sodelovanje. Je pa izbira odvisna od tega, kaj potrebujem, saj torbico sestavlja veliko različnih materialov in sestavnih delov, od usnja in podloge do zadrg in kovinskih dodatkov. Pri zadrgah je denimo izbira precej enostavnejša, saj je res specializiranih proizvajalcev manj. Tudi luksuzne znamke naj bi v svetovnem merilu sodelovale le z istimi štirimi poznanimi imeni. Usnjarn pa je veliko, vsaka s svojimi posebnostmi in specializacijami in pri izbiranju usnja se z veseljem zadržim. Vedno me pritegne kakšna nova tekstura, barva, način strojenja, kako se usnje obnaša in stara z uporabo.
2. Videli smo, da je nekaj modelov torbic doseglo status »sold out« (razprodano). So to najbolj prodajani modeli?
Ne nujno, saj torbice izdelujemo v različnih količinah. Včasih na primer določeno usnje ni na voljo v zadostni količini, zato lahko izdelamo le omejeno serijo. Naši najbolj prodajani torbici sta Natasha Deer in njena črna različica Noir Deer. Natasho Deer sem lansirala marca in od takrat se je vsaka nova serija razprodala že v prednaročilu. Torbice namreč izdelujemo v manjših serijah, saj ima atelje, ki mi jih izdeluje, omejene zmogljivosti. Za večje količine bi morala poiskati drugo delavnico, kjer bi šlo bolj za masovno proizvodnjo, sama pa sem želela ostati pri ljudeh, katerih delo poznam in mu zaupam, ker pri kakovosti ne želim sklepati kompromisov. Šele do zdajšnje jeseni nam je uspelo izdelati dovolj torbic, da je Natasha Deer končno na voljo tudi brez prednaročila.
3. Katera torbica iz vaše kolekcije najbolj opisuje vaš značaj?
Mislim, da moj značaj bolj opisujejo mačke kot torbice, je pa zagotovo v vsaki torbici tudi nekaj “mojega”. Sama se raje držim nekoliko v ozadju, kar se odraža tudi v imenih torbic. Vse so poimenovane po ženskah, ki so mi bile navdih ali mi nekaj pomenijo, po meni poimenovane torbice pa v kolekciji ne boste našli.
4. Ko se lotite kreiranja novega modela, izhajate iz materiala ali oblike in potem zanjo iščete primeren material?
Običajno začnem z obliko. Najprej jo razvijem v bolj klasičnem različici, na primer v usnju z obdelavo saffiano ali zrnato teksturo, ter v brezčasni barvi, ki ni vezana na posamezne modne trende. To so zame predvsem črna, rjava, bež, tudi bordo. Tako nastane osnovna, klasična različica modela. Potem pa me pogosto spontano premami kakšen bolj poseben material, v katerega se zaljubim in ga uporabim na obstoječem modelu. Natasha je bila denimo najprej izdelana iz mehkega kravjega usnja z ohranjeno naravno površino v čokoladno rjavem odtenku. Nato sem na usnjarskem sejmu zagledala kravje usnje avstralskega izvora z ohranjeno dlako in vzorcem, ki spominja na srnin kožuh, ter do njega praktično pritekla. Popolnoma me je prevzel in takoj sem vedela, da želim Natasho izdelati tudi iz tega materiala.
5. Kaj je danes tisto, kar dela izdelek oziroma torbico res luksuzno?
Za marsikoga je luksuz še vedno predvsem ime velike, prepoznavne znamke. Sama sem med obiski delavnic in obratov na lastne oči videla tudi množično izdelavo torbic velikih luksuznih znamk. Zato vem, da prepoznavno ime samo po sebi še ne pove vsega o tem, kako je izdelek nastal. Tudi jaz imam rada luksuzne znamke z dolgo tradicijo in njihove zgodbe, vendar pri številnih njihovih vintage kosih opazim precejšnjo razliko v materialih in izdelavi v primerjavi z današnjimi različicami. Zame je zato luksuz predvsem v torbici sami: v tem, iz kakšnega usnja je izdelana, kdo jo je izdelal in koliko pozornosti je namenil njenim detajlom.
