Predvideva trende, optimizira tehnične procese in personalizira oglase. Pa je to za potrošnika koristno ali ne?
Modna industrija se uporabe umetne inteligence, krajše AI (artificial intelligence), za optimizacijo tehničnih in ponavljajočih se nalog intenzivno poslužuje zadnjih nekaj let. Zaradi njenega naglega razvoja in posledičnega reformiranja poslovne sfere, pa se vsakodnevno pojavljajo nove možnosti za implementacijo umetne inteligence tako v prodajne in proizvodne kot tudi v kreativnejše modne procese.
AI nudi možnosti za izboljšavo in poenostavitev delovanja dobavne verige in s tem bolj trajnosten postopek prodaje. Sposoben je nadomestiti človeško delovno silo in zmanjšati število narejenih napak pri repetitivnih nalogah, ki zahtevajo čas in natančnost. Zaposleni se tako lahko ukvarjajo z bolj ustvarjalnimi ali vsaj manj standardiziranimi nalogami, za katere bo efektivno poskrbel AI. Njegova vloga pa ni omejena le na funkcije, ki bi bile zaradi svoje generično konsistentne narave prej ali slej avtomatizirane. Programe umetne inteligence je na podlagi preteklih prodajnih trendov in obsežnosti zalog namreč mogoče usposobiti tudi za napovedovanje trendov prihajajoče prodaje. Podjetja lahko tako sprejemajo bolj informirane in utemeljene odločitve ter zmanjšujejo količino odpadkov proizvedenih v večih delih dobavne verige. Ker lahko AI predvidi, kateri kosi se bodo dobro prodajali in kateri ne, lahko produktne vodje zavestno naročijo večjo zalogo prodajnih hitov in manjšo zalogo prodajno manj uspešnih kosov. Tako je možno prihraniti osnovne materiale, vodo in delovno silo, ki bi bili drugače porabljeni in zadolženi za izdelavo nečesa, kar bi pristalo na odlagališču. Umetna inteligenca prav tako lahko prepozna področja dobavne verige, ki bi bila lahko bolj trajnostna. Z analizo podatkov o materialih, proizvodnih procesih in celostnem delovanju dobavnih verig, lahko AI predlaga uporabo okolju prijaznejših materialov in uvedbo manj potratnih proizvodnih procesov.
Umetna inteligenca s predvidevanjem trendov in prepoznavanjem vzhajajočih trgov izpopolnjuje tudi načine oglaševanja. Podjetja lahko na podlagi analize informacij izvajajo najboljše marketinške strategije, targetirajo prave stranke ter s tem maksimizirajo učinek oglaševanja. Oglasi so tako bolj personalizirani in dejansko koristni za stranko.
V času pandemije koronavirusa se je dobro razvil digitalni modni svet, ki pooseblja neomajno modno svobodo. Virtualne trgovine, ki izgledajo tako kot fizične ter NFT-ji, ki uporabnikom omogočajo lastništvo nad virtualnimi oblačili za metaverse, posebnimi digitalnimi vsebinami in digitalnimi dvojčki fizičnih artiklov, so postali stalnica. Poleg zakonitega lastništva kripto sredstev pa umetna inteligenca omogoča tudi preverjanje pristnosti artiklov preko avtomatizirane avtentikacije. Obstajajo programi za pregledovanje in prepoznavanje potencialno ponarejenih izdelkov, ki analizirajo ogromno število podatkov z raznih spletnih mest in pridejo do utemeljenega zaključka o izvoru produkta. Prada je npr. lani jeseni izdala svojo prvo kolekcijo nakita iz recikliranega zlata, ob nakupu katerega stranka prejme kartico za preverjanje pristnosti. Na njej so podatki o materialih in poreklu izdelka, ki so zapisani tudi v Aura Blockchain Consortium programu. S tem digitalnim žigom pristnosti bodo lahko stranke, ki nakit odkupujejo, prepričane, da je ta originalen.
Virtualna in obogatena resničnost predstavljata oprijemljiv most med digitalnim in fizičnim svetom, med nakupovanjem preko interneta in nakupovanjem v živo. Stranke lahko virtualno pomerijo katerikoli modni kos, ga stilirajo kakorkoli želijo in iz svojega doma opravijo bolj zagotovljeno uspešen spletni nakup. Primer obogatene resničnosti v modni industriji je Wanna Kicks aplikacija, ki uporabnikom omogoča 3D ogled obutih čevljev. Vse, kar je treba storiti, je izbrati par čevljev in kamero usmeriti v svoje noge. Prav tako se je že razvilo tudi vizualno iskanje oblačil, kar ponazarja aplikacija Lykdat. Ta deluje ot Shazam za oblačilla. Analizira in prepozna kose na fototgrafijah, ki jih uporabnik objavi na platformo, in generira najustreznejše rezultate iskanja. Stranke takoj vidijo kje lahko kupijo kose, ki so podobni tistim na fotografiji. Tiste sanjske hlače, ki jih je včeraj nosilo dekle na avtobusu, tako ne bodo več le oddaljen abstrakten navdih, temveč oprijemljiv kos, do katerega lahko prideš v trenutku.
Z analizo potrošniških preferenc in vzorcev lahko umetna inteligenca napoveduje trende. Dizajnerjem s tem omogoči, da prehitijo čas in na podlagi statistike oblikujejo kose, ki bodo, po številkah sodeč, zadostili željam potrošnikov in zato prodajno uspešni. Prav tako lahko v program vnesejo svoje skice in dorečejo podrobnosti, kot so tekstil, barve in vzorci, generativen AI pa na podlagi teh informacij ustvari več dizajnov. To oblikovalcem omogoča, da svojo vizijo vidijo še preden je zrealizirana, dobijo dodatno inspiracijo in dodelajo svoje zamisli. Omogoča jim oblikovanje komercialno pravih oblačil ob pravem času. A ne glede na to, da bi upoštevanje napovedi umetne inteligence zadostilo potrebam in površinskim željam večine potrošnikov ter zmanjšalo odpadne materiale, je slepo sledenje njenim projekcijam nesmiselno. Moda bi postala dolgočasna, ukalupljena in homogenizirana, kar je v nasprotju z njeno esenco kreativnosti in individualnosti. Na modnih pistah bi videvali neskončno variacij trendov, ki preverjeno delujejo, ustvarjalnost in versatilnost pa bi se lahko izgubili. Modna industrija bi se s tem popolnoma spremenila in izgubila svoj čar, ki je ravno v elementih nepredvidljivosti, v nepričakovanih kosih in kombinacijah, za katere bi mislili, da nam ne bodo všeč, pa nas na koncu vseeno navdušijo. Umetna inteligenca ponuja izjemne možnosti za dodaten kreativni razvoj in, če bo uporabljena odgovorno in zmerno, za izboljšavo celotne modne industrije. Prinaša pa tudi težave in skrbi.
Modne znamke, kot sta Levi's in Calvin Klein, za večjo inkluzivnost in boljšo reprezentacijo v svoje kampanje poleg resničnih vključujeta tudi AI modele. Ker ti lahko združuejo katerokoli kombinacijo starosti, spola, rase in oblike telesa, digitalni direktorji modnih hiš upajo, da bo to vodilo v bolj vkjučujočo nakupovalno izkušnjo, kjer bodo potrošniki v manekenih prepoznali sami sebe. Čeprav določene modne hiše verjamejo, da so virtualni modeli dobra ideja, ti ostajajo kontroverzni. Ker so bazirani na podatkih in telesnih skenih resničnih manekenov, so se začela porajati vprašanja o lastništvu virtualnih modelov. Kdo bo od njih profitiral in kako etično sprejemljivo njihovo oblikovanje sploh je, ni jasno. Podjetja se zagovarjajo s tem, da modna fotografiranja predstavljajo tako velik finančni zalogaj, da najem tolikšnega števila resničnih raznolikih manekenov enostavno ni izvedljiv. A vsa diverziteta, ki jo bo proizvedla umetna inteligenca, je zgolj virtualna in zato prazna. Manjka ji avtentičnost, ki je potrebna za povezavo in identifikacijo z modelom, manjkata ji prepričljivost in verodostojnost.
Umetna inteligenca odpira neskončno možnosti in hkrati predstavlja neskončno še nepoznanih problemov. A dokler služi kot vir inspiracije in ne kot naši nadomestni možgani, lahko AI revolucionalizira modno industrijo, izboljša procese proizvodnje, optimizira dobavno verigo in zadovolji stranke.
Pripravila: Lara Lovrič
Fotografije: Profimedia
