Miti in resnice o ženskih prsih

Kdaj je čas za mamografijo, glede česa nam ni treba skrbeti, in zakaj bi bil lahko Isaac Newton svetovalec pri Victoria's Secret.

Miti in resnice o ženskih prsih - Foto: profimedia

1. Brez modrca smo obsojene na njihov 'prosti pad'. Polresnica.

Spremembe v koži, ki je dojki podpora, in popuščanje veznega tkiva, imenovanega cooperjevi ligamenti (vezivni podporni mostički, ki delujejo kot nekakšen 'notranji modrček'), ali velik delež mehkega (maščobnega) tkiva v dojki lahko povzročijo povešanje prsi, se strinjajo plastični kirurgi po svetu.

Podpora modrčka naj bi nekoliko pomagala, po drugi strani pa obstaja 15-letna raziskava, ki je leta 2013 razkrila, da so imele ženske, ki ne nosijo modrčka, bolj čvrste in pokončne prsi kot tiste, ki so jih razvadile z vsakodnevno oporo. Konec koncev je genetika tista bistvena, ki odloča o tem, kaj bo gravitacija naredila iz vaših adutov. Je povešanje neizogibno?

Da, a 'proces' je pri vsaki malce drugačen. Večje in težje ko so dojke, prej in bolj se bodo zaradi gravitacije povesile, velja neka splošna logika; vendar se tudi majhne povešanju povsem ne izognejo – ste že slišali za izraz čajne vrečke?

2. Vadba je sovražnica lepih prsi. V skrajnih primerih.

Če ženska na primer dolgotrajno teče maratone brez modrčka, pride do vidnega vpliva gravitacije. Kadar prsi niso primerno podprte, se ligamenti ob gibanju (tistim s košarico A se prsi premikajo do 40 milimetrov od naravnega položaja, velike pa vse do 90 milimetrov) namreč raztegnejo, rezultat pa so povešene prsi.

Ženske se pogosto pritožujejo tudi nad neprijetno bolečino v prsih, ki jo čutijo med aktivnim gibanjem in tekom, kar je prav tako rešljivo s primernim športnim modrčkom. Pa še nekaj: kadar indeks telesne mase pri 'težkih športnicah' pade pod 20, pomeni, da je maščobe tudi v dojkah manj, prsne mišice pa so bolj oblikovane, zaradi česar prsi delujejo manjše.

3. Dojenje povesi in pomanjša dojke. Polresnica.

Če bi vaša hči kričala, da ste ji uničili živ­ljenje, bi vi kričali nazaj, da je ona uničila vaše joške? Bi, če se obnašate kot najstnica. Prsi se spremenijo zaradi nosečnosti, ne zaradi dojenja. Mlečne žleze že v času nosečnosti doletijo številne spremembe in prsi se povprečno povečajo za velikost ene košarice do dveh.

Po prenehanju dojenja (oziroma ko se mleko neha proizvajati – če ne dojite, je to nekaj tednov po porodu) pa se povrnejo v velikost pred nosečnostjo. Povrne se velikost, oblika pa ne nujno, saj sta se koža in vezivno tkivo raztezala. Če ženska otroka polagoma odstavlja s prsi, daje dojkam možnost, da se počasi prilagodijo in povrnejo v svojo obliko.

Rešitev pa so seveda tudi vaje za učvrstitev prsnih mišic, ki še zlasti koristijo ženskam z več­jimi prsmi, saj dodatne mišice omogočajo podporo prsim.

4. Le neumnice po 40. letu ne opravijo mamografije vsako leto. Mnenja so različna.

Zaradi majhne koristi presejalnih mamografij pri ženskah v štiridesetih letih (ogromno žensk mora biti pregledanih, da se reši eno življenje) in potencialne škode (lažno pozitivnih rezultatov, ki sprožijo nepotrebno ponavljajoče testiranje, ter izpostavljenosti sevanju) je mamografija pri nas danes namenjena ženskam med 50. in 69. letom, ki nimajo opaznih znakov za raka na dojkah, vendar so v življenjskem obdobju, ko je obolevnost največja.

Rak na dojkah je pri mlajših redkejši, hkrati pa je tkivo njihovih dojk za mamografijo manj pregledno, ker je še pod vplivom spolnih hormonov. Drugod po svetu pa nekatera zdravniška združenja še naprej svetujejo vsakoletne mamografije za vse ženske, stare 40 let in več, saj pojmujejo ta postopek kot čudežno preventivo. Pri nas se ženske spodbuja, da se s svojim zdravnikom pogovorijo o svojih specifičnih okoliščinah.

Tiste z družinsko anamnezo, ki kaže na povečano možnost, da obolijo za rakom na dojkah, ali tiste, ki nosijo v sebi mutacijo v genih BRCA, bodo obravnavane drugače kot splošna populacija, kar pomeni, da bodo njihovi pregledi dojk predčasni in pogostejši.

5. Uporaba dezodoranta oziroma antiperspiranta povzroča raka na dojkah. Mnenja so različna.

Antiperspiranti so začeli veljati za nevarne, ker vsebujejo aluminijeve spojine in parabene. Ni dokazano, da bi aluminij povzročal raka, prav tako pa ni dokazano, da ga ne. Na seznamih snovi, ki povzročajo raka, ga za zdaj ni, je pa med procesi, ki so rakotvorni, tvorba aluminija.

Organizacije, ki se zavzemajo za naravno kozmetiko in preprečevanje onesnaževanja okolja, vztrajajo, da so aluminijeve snovi v dezodorantih in antiperspirantih škod­ljive ter povzročajo raka, a dokazati jim tega še ni uspelo. Zgodba o parabenih, ki se vmešavajo v delovanje hormonov, predvsem spolnih, je skoraj popolnoma enaka kot pri aluminiju.

Dokazov ni ne za eno ne za drugo stran. Dr. Phillippa Darbre je leta 2004 objavila rezultate svoje majhne, a pionirske raziskave, v kateri je dokazala prisotnost parabenov v tumorjih dojk. A čeprav so parabeni tam bili, to še ni dokaz, da so povzročili raka. Parabeni so sposobni oponašati estrogen v telesu, ta pa je bistven za razvoj raka na dojkah, kar kaže, da povezava morda vendarle je.

Toda uradna ameriška organizacija za boj proti raku na spletni strani cancer.org zanika tudi njihovo škodljivost (tako kot škodljivost parabenov). Njihov glavni argument je, da vzrok in posledica nista dokazana.

6. Alkohol povečuje možnost obolevanja za rakom na dojkah. V skrajnih primerih.

Pitje več kot ene mere alkoholne pijače na dan (kozarec vina ali 2,5 dl piva) pomeni tveganje za približno 20 odstotkov. Približno 12 od 100 žensk bi torej v tem primeru pitja alkohola zbolelo za rakom na dojkah enkrat v življenju (čeprav bodo le približno 3 od 100 umrle zaradi njega).

7. Večje ko so vaše prsi, večje je tveganje, da zbolite za rakom. Mogoče.

Raziskovalci so leta 2012 poročali, da so nekateri geni, ki določajo velikost prsi, povezani z razvojem raka na dojkah. Glede na raziskavo iz leta 2013, v kateri so 11 let spremljali skoraj 80 tisoč žensk, naj bi bilo res štirikrat bolj verjetno, da bodo za rakom zbolele tiste s košarico C kot tiste z A, vendar druge raziskave tega še ni niso potrdile.

Vprašanje zamegljuje tudi zapletena igra debelosti, ki prav tako igra svojo vlogo pri tveganju za nastanek raka na dojkah. Obstaja namreč celo raziskava, ki trdi, da imajo več možnosti za to bolezen suhe ženske z velikimi prsmi, ne pa tiste močnejše.

Še nekaj statistike

  • Povprečen par dojk tehta od 900 do 1.800 gramov.
  • Velike dojke se lahko povesijo tudi za 10 centimetrov.
  • Ženske prsi naj bi bile danes večje, kot so bile na primer v petdesetih letih, ko je bila povprečna košarica B, danes je C. Na to vpliva vedno večja splošna debelost in tudi tako imenovani tuji ali umetni estrogeni, ki se jim v vsakdanjem življenju ne moremo izogniti, saj so prisotni v pesticidih, plastiki, dezodorantih in kozmetiki.
  • Večje prsi ne zagotavljajo večjega užitka med seksom, saj so zaradi več maščobnega tkiva za 24 odstotkov manj občutljive za dražljaje od majhnih, trdijo strokovnjaki.

Pripravila: Nina Pretnar

Najbolj brano