Saj se je še spomnite, kajne? Gotovo ste jo že srečale v klubu, na zasebni zabavi v osmem nadstropju stolpnice ali pa ste z njo celo dočakale katerega od sončnih vzhodov na nepozabnih počitnicah v Grčiji. Ker ponočevanje ni več del našega vsakdana, ji je Katarina Mljač sklenila napisati čisto pravo odo.
Drago dekle iz kopalnice,
vedno si bila vrhunec naših nočnih zabav! Dajala si nam neomajno podporo, nas bodrila in zasipala s spodbudnimi besedami, ko smo to najbolj potrebovale. Kje si torej zdaj, naša najboljša prijateljica, naša zaupnica? Nas še bodriš, nam še stojiš ob strani?
V našo večerno rutino žuriranja, ki jo je običajno napajal alkohol, si se vedno povabila kot svetla luč večera. Srečanje s tabo je vedno začinilo dogajanje in dodalo začimbo tistemu, kar bi sicer lahko bila izrazito predvidljiva noč. Nekaj, o čemer smo se vedno z navdušenjem in v navalu smeha lahko pogovarjale ob zajtrkih po prekrokanih nočeh. Srečanje s tabo, našo novo prijateljico, je večer vedno obrnilo na bolje.
Gotovo vas že muči, kdo za vraga je ta ženska. To je popolna neznanka, ki ima moč, da našo usmiljenja vredno pijano zabavo v 30 sekundah spremeni v dejansko zabavo. In kje jo lahko spoznate? V kopalnici oziroma javni toaleti. Kajti najboljša prijateljstva – ne samo v filmih, temveč tudi v resničnem svetu – so se vedno sklepala v ženskih kopalnicah. Je ena od najbolj smešnih, prijaznih in spodbudnih ljudi, ki ste jih kdaj srečale. Noč vam polepša bodisi z modrimi besedami, podporo ali neskončno zalogo rezervnih elastik za lase. Ne gre pozabiti niti na ravno pravšnji odtenek šminke, ki je ob komplimentu še isti večer postal del vaše toaletne torbice. Njen nasvet je lahko zakrpal vsa polomljena prijateljstva, v mojem primeru pa celo zlomljeno srce.
Vsako noč, okoli enajste ure, so se po vzoru Pekarne Mišmaš umazane in prašne kopalnice v barih in klubih čarobno spremenile v prijeten prostor, ki so jim vladala eterična, čudežna bitja, imenujem jih lahko dekleta iz kopalnice. Zasedba pijanih deklet se je vedno spreminjala, a glavni liki so ostali isti. Skoraj vedno se je v kopalnici znašla punca, ki je jokala za bivšim fantom, ob njej pa dekle, ki jo je poskušalo potolažiti. Dekle z razmazano šminko in podrto pričesko, rešiteljica s toaletno torbico, v kateri je nosila vse mogoče ženske pripomočke. V kopalniški zasedbi se je vedno našlo tudi dekle, ki se je prelevilo v fotografinjo in poskušalo posneti najbolj privlačno fotografijo, ki je bila vsem na njej v ponos na Instagramu.
Spomnim se, da je tista najbolj zavzeta celo legla na tla, da ji je uspelo uloviti nas pod pravim kotom. Medtem ko je bilo največje poslanstvo dekleta iz kopalnice prepričevanje, da smo resnično videti več kot čudovito. Ženska kopalnica je nedvomno pravo mesto, kjer smo ženske med ženskami vedno našle podporo ali nekoga, ki si ga lahko brez zadrege vprašal, koliko v resnici boli prebadanje bradavičk.
Trenutne razmere našim druženjem v javnih straniščih niso naklonjene, pravzaprav se niti ne spomnim več, kako je bilo včasih, ko smo se smele nasloniti druga na drugo, si zašepetati v uho »lepa si in vse bo še dobro«. Vem, da tako mora biti, in z upanjem v prihodnost sanjam o času, ko se nam ne bo treba izogibati druga druge in nas bo kopalnica, kjer smo še pred kratkim stale dva metra narazen z maskami na obrazu, znova združevala. Pred nami so meseci, ko bom vse bolj pogrešala tisto prikupno dekle iz kopalnice. Kdo me bo zdaj pomiril in mi zagotovil, da je fant, s katerim sem na zmenku, zelo srčkan ter mi v pozdrav zaklical, naj se imam z njim lepo? Kje si zdaj, prijateljica?
Bila si neznanka, za katero nisem vedela, da jo potrebujem, dokler te ni bilo več. Pogrešam vse izmenjane ter podarjene elastike, robčke, pudre in tampone, ki si jih izkopala iz globine svoje torbice in mi jih predala pod vrati. Pogrešam sklenjena prijateljstva, ki so nastala, ko smo si delile najnovejše bleščilo za ustnice. Pogrešam goreče pohvale, ki so nenadzorovano eksplodirale med ustnicami s pravkar popravljeno rdečo šminko. Pogrešam objeme, ki so bili kot balzam za dušo za vse, ki so ga tisti hip potrebovale. Kopalnica je bila kljub nič kaj glamuroznemu vonju prostor, izpolnjen z ljubeznijo. Pogrešam vsa tista dekleta, ki so me sprejela, skrbela zame in mi dovolila, da sem to, kar sem. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti prav vsem, ki sem jih srečala v javnih ženskih toaletah in z njimi delila čudovite trenutke spodbud, smeha in tolažbe. To je oda vsem dekletom, ki premorejo neokrnjeno in čisto ljubezen do popolnih neznank, ki se v trenutku prelevijo v najboljše prijateljice.
Od dekleta iz kopalnice se lahko veliko naučimo. Ona namreč živi v čarobnem kraju brez sovraštva in konkurence, kjer vladajo pozitivna energija, lepi pokloni ter brezmejna in brezpogojna volja do pomoči. Tu se vijejo globoke razprave o življenju, ljubezni in vsem vmes. Ključna veščina neznanke iz kopalnice pa je njena pripravljenost, da vas 'postrga s tal' in vam podari iskreno človeško toplino, četudi ima tudi sama slabo noč. Predstavljajte si, da bi ves svet sledil načelom dekleta iz kopalnice. Ali ne bi bil lepši?
Drago dekle iz kopalnice, mogoče te trenutno res ne moram objeti in ti popraviti razmazane šminke, vendar vedi, da komaj čakam, da te ponovno vidim in nazdravim nate in na najino prijateljstvo! f
Dekle z razmazano šminko in podrto pričesko, rešiteljica s toaletno torbico, v kateri je nosila vse mogoče ženske pripomočke.
Pripravila: Katarina Mljač
Fotografija: Shutterstock.Com
