Ste med tistimi, ki hrano dobesedno pohlastajo, ko pride do njih? Upočasnite, vaš požiralnik kriči od bolečin...
Vsi smo že kdaj slišali tisti znani rek, da lahko z majhnimi spremembami v prehrani in načinu življenja dosežemo velike rezultate na področju splošnega zdravja. Toda kako majhne so lahko te spremembe? Izkazalo se je, da lahko do boljše prebave, hujšanja in boljšega zdravja črevesja pridemo zgolj z žvečenjem. Študija celo pravi, da je hitrejše prehranjevanje povezano z višjim indeksom telesne mase (ITM). Po ajurvedi je počasno žvečenje hrane neposredno povezano z boljšim zdravjem prebavil. Po vsem svetu pa je bilo opravljenih še več drugih študij, ki daljše žvečenje povezujejo s kurjenjem kalorij, manjšo porabo hrane in višjo ravnijo energije.
Ne spreglejte:
- Če boste pred vsakim obrokom jedli to, lahko trajno in hitreje izgubite težo
- Odkrijte recept za "popolno" solato Jennifer Aniston, o kateri govori cel internet
- Zajtrk, ki utruja telo: To nikoli ne bi smel biti vaš jutranji obrok
Prvi korak k prebavi se začne v ustih. Vendar pri tem ne sodelujejo le brbončice. Tudi druga čutila imajo pomembno vlogo pri prebavi. Prvih nekaj grižljajev hrane je s senzoričnega vidika res najboljših, z nadaljnjim uživanjem pa se užitek ob vsakem grižljaju povečuje. Ta pojav, znan kot kaskada sitosti, vpliva na to, koliko boste pojedli pri tem obroku. Ko se zavedamo hrane, ki je pred nami, vaše oči pošljejo telesu signal, da je čas, da se telo pripravi na prebavo, pravijo nutricionisti. Vid, vonj in vsi drugi čuti se povežejo, da se proizvede več sline za pripravo na prebavo. Zato se vam ob pogledu na hrano cedijo sline. Ko jo zabeleži vaš um, gre to sporočilo v želodec, da sprosti prebavne kisline, ki bodo prežvečeno hrano še dodatno razgradile, da bo lahko potovala skozi tanko črevo.
View this post on Instagram
Če jeste v naglici, zamudite te ključne senzorične korake, telo pa ne proizvaja dovolj sline in drugih encimov, ki bi čim bolj pospešili prebavo. In če želodec ne ve, kako in kdaj naj bo pripravljen na hrano, ki prihaja, je to šok za prebavni sistem. Večina te hrane, ki jo zaužijemo v naglici ostane neprebavljena, saj človek pogosto je, ne da bi razmišljal o velikosti porcij in tako poje več, kot je zares potrebno. To je tudi vzrok za povečanje telesne teže, pojasnjujejo strokovnjaki. Daljše žvečenje hrane pripomore k sproščanju hormonov, ki telesu sporočajo, da ste siti, kar vam pomaga, da se ustavite, preden se prenajeste.
Poleg tega, da je obrok težak za prebavo, požiranje obroka namesto žvečenja preprečuje asimilacijo nekaterih živil, kot je škrob, kar povzroča koktajl plinov in napihnjenosti. V slini je encim amilaza, ki pomaga pri prebavi škroba, zato žvečenje ni korak, ki bi ga bilo treba preskočiti, da bi debelo črevo opravilo potrebno delo.
Daljše žvečenje hrane pomaga pridobiti največjo količino hranilnih snovi.
Dlje ko hrano žvečite, dlje ostane v ustih. Pri tem se začne proizvajati amilaza v slini, encim, ki deluje na glukozo v hrani in jo pretvori v slad. Hrana mora biti ustrezno razgrajena, da lahko prebavni encimi delujejo nanjo, preden pride v črevo. Žvečenje to olajša, saj hrano razbije na manjše molekule, kar pomeni, da imajo encimi ob vstopu v želodec večjo površino za delovanje. Poleg tega se strokovnjaki strinjajo, da počasno žvečenje hrane omogoča tudi daljše doživljanje okusa, barve in teksture hrane, zato ste bolj zadovoljni s tem, kar ste pojedli. To je še toliko bolj pomembno, kadar jeste meso, gluten, mlečne izdelke ali druge tovrstne težko prebavljive izdelke.
View this post on Instagram
Kadar ne jemo počasi, se radi prenajedamo, telo pa lahko sprosti le določeno količino encimov, ki so potrebni za predelavo hrane v želodcu. Ta odnos vpliva tudi na količino zaužite hrane: za občutek sitosti potrebujemo približno 15 minut, z grizljanjem enega za drugim pa pojemo več, kot naš želodec potrebuje. Posledica tega je težnja po hitrejšem pridobivanju telesne teže. Če je količina hrane manjša, je prebava popolnejša in manj je stranskih učinkov. Kadar pa jeste hitro in se prenajedate, je površina hrane prevelika, da bi jo encimi lahko obdelali. To upočasni prebavo in celo povzroči, da nekateri deli ostanejo neprebavljeni in se izločijo, ne da bi se iz njih izločila prava hranila.
Vendar pa se vidni učinki tega škodljivega vedenja ne končajo le pri teži, temveč je ogroženo tudi zdravje zob. Kot pravijo strokovnjaki za prehrano, bolj ko žvečimo, več sline proizvedemo. Ta slina pa med drugim pomaga ščititi zobno sklenino in odstranjevati zobne obloge.
Povzeto po članku iz GRAZIA FR
Fotografije: Instagram/@poosh
