"Zelo lepo in udobno je imeti nekoga ob sebi."
Carrie Lee Riggins v normalnih okoliščinah ne bi nikoli moškega spoznala na aplikaciji za zmenke in se z njim preselila teden dni kasneje. Toda trenutne okoliščine so vse prej kot običajne. Z zaprtimi bari, restavracijami in nenujnimi podjetji, ki so zaradi koronavirusa sprejele splošno "socialno distanco", svet postaja vse bolj strašljiv, budi tesnobo in včasih neznosno osamljen za samske ljudi. Ljudje imamo tako manj načinov, kako spoznati nekoga v resničnem življenju v živo. Prav to je storila 39-letna Riggins, profesionalna balerina iz New Yorka. Spodaj deli svojo zgodbo v karanteni.
Mikea sem spoznala na Bumbleu sredi februarja. Prvi zmenek naj bi imela 23. februarja, a se to nikoli ni zgodilo. Napačno ga je vpisal v svoj koledar. Mislila sem, da bo prišel na Manhattan, kjer živim, in bova imela prijetno večerjo. Namesto tega je bil v Arizoni.
Bila sem razočarana, resnično sem se veselila, da ga bom videla. Takoj je poslal rože in se opravičil. Končno sva se osebno srečala v soboto, 7. marca. Šla sva na kosilo, se sprehodila naokoli in nato večerjala v parku Eleven Madison.
Zmenki v New Yorku so zapleteni, saj je vedno nekdo boljši.
Ljudje se ne trudijo. Naletite na konflikt - preproste stvari, o katerih se je treba pogovoriti - in ljudje preprosto odidejo. Nihče ne komunicira.
Utrujena sem bila ponavljati svojo zgodbo znova in znova: "Odraščala sem v vzhodnem New Yorku, hodila sem na to in to šolo, pri devetih letih sem nastopala v Lincoln Centru in z New York City Ballet pri 16. plesala v filmu Črni labod."
Toda Mike mi je bil zelo všeč. Pogovarjal se je z mano, me poslušal in zelo lepo ravnal z mano. Bil je zelo sproščen.
Nekaj dni kasneje sem ga obiskala v njegovem stanovanju v Mysticu in ugotovila, da po naključju eden od mojih najbližjih prijateljev živi čisto blizu njega. Kako čudno je to?
Skupaj sva preživela zabaven dan, nato pa sem se vrnila na Manhattan.
Naslednji dan sem med gledanjem novic v svojem stanovanju postajala vedno bolj prestrašena.
Oče je zobozdravnik, vzgajal me je, da odpiram vrata s papirnatimi brisačkami, da se izogibam mikrobom. Tako je vedno deloval in to se je vtisnilo name. Vendar me je tisti dan resnično zadelo, kako nevarno je postajalo mesto.
Po telefonu sem govorila z Mikeom in povedala sem mu, kako se počutim. Povabil me je, naj spakiram svoje stvari in se preselim v njegovo spodnjo spalnico. Nekaj časa sem premišljevala, nisem bila prepričana, da bi to bilo prav. Ko pa so novice napredovale, sem se odločila, da je čas, da se za nekaj časa odpravim iz mesta. Pobegnila sem z Jackom, mojo bengalsko mačko, in oblačili za približno dva tedna. V Mikeovo hišo sem prišla ob 23. uri v četrtek, 12. marca. On je že spal.
Do zdaj je šlo odlično. Mike je zgoraj, jaz spodaj in srečujeva se v bivalnem prostoru. Ko sem prišla, je čez dan hodil v svojo pisarno, tako da sem lahko v skupnih prostorih v miru plesala in delala jogo. Zdaj ko dela od doma, se umaknem v spodnje prostore, da je lahko sam. Tako si nisva ves čas v laseh.
Kuhati ne znam. Bila sem v Food Network’s Worst Cooks in America, tako da se ne šalim. Naredim pa neverjetne solate. Mike je prejšnji teden skuhal večerjo, spekel je lososa, jaz pa sem naredila solato. Prav tako pomijem posodo in pospravim.
Toda še vedno si dvoriva in se ne predajava tradicionalnim pričakovanjem.
Lepo je imeti ločene spalnice in kopalnice; tako ohranjava romanco. Jaz počnem svoje ženske stvari in on svoje moške, nato pa se srečava.
Mislim, da se dopolnjujeva. Moram biti aktivna; sem kot koker španjel. On je bolj zadržan. Postavil me je na kolo Peloton, da bi porabila nekaj energije. Res je prijetno in lepo imeti nekoga.
Ne vem, kaj se bo zgodilo s to zvezo. Nikoli nisem bila poročena, toda bila sem zaročena osem let, ko sem živela v Los Angelesu. Nočem ponovno narediti te napake, če bi tako dolgo ostala v napačnem razmerju.
Situacija je neavadna, a zaenkrat deluje.
Če karantena traja mesece? No, jemljem vsak dan posebej. Obstaja več načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih. V bližini imam avto in prijatelja.
Drugi dan sem se odpeljala nazaj v svoje stanovanje in vzela več stvari. Sama oblikujem in šivam svoje drese od 14. leta, zato sem vzela svoj šivalni stroj k Mikeu. Zdaj se spodnji prostor spreminja v malo delavnico. Ko je Mike videl moj šivalni stroj, je bil njegov odziv: "Ali boš začela izdelovati svoja oblačila?" Kot da smo se vrnili sto let v preteklost. Bilo je smešno.
Nekega dne mi je rekel: "V trgovini sem iskal rože zate", in odgovorila sem: "Je že vredu, prinesel si mi toaletni papir!". V tem času so prioritete drugačne.
Prirejeno po članku na ELLE UK.
Fotografije: Profimedia