Tako kot se nam zasvetijo oči ob novi trgovini s čevlji, otrok pozabi na vse, ko zagleda otroško igrišče.
V hipu mora raziskati prostor in preizkusiti igrala, tako pa mimogrede krepi in razvija svoje telesne in umske sposobnosti in spretnosti, spleta prijateljstva, sprejema splošno sprejete vrednote, izraža svoje občutke ter sprosti napetosti.
Je moj otrok tu varen?
Ko se otrok zapodi proti igrišču, starši vedno najprej na hitro ocenimo, koliko je to varno in primerno.
Ali je takšno, da padec ne bi terjal (večjih) poškodb? So tla torej mehka (iz lesene podlage, umetnih materialov ali travnata), so odprtine na igralih tako majhne, da otrok ne more pasti skoznje ali se v njih zagozditi, so igrala zarjavela, slabo pritrjena, poškodovana, dotrajana? Je pesek v peskovniku umazan ali onesnažen z živalskimi izločki?
Pozorni moramo biti tudi na predmete, v katere lahko otrok trči in se poškoduje, kot so reflektorske svetilke, ograje, koši za smeti, hidranti, stopnice, in na to, da na igrišču ni stekla, koščkov kovin, velikih kamnov, vej, korenin oziroma vsega, kar bi lahko otroka poškodovalo med igro.
Obenem se vedno vprašamo, ali je naš otrok že primeren za posamezno igralo – če je varno za petletnika, verjetno ni tudi za dveletnika, poleg tega lahko mali raziskovalec moti starejše in spretnejše otroke pri igri.
Prostor neštetih možnosti
Za svoje nadobudneže želimo poleg varnosti tudi čim bolj kakovostno igrišče, ki ponuja nešteto možnosti.
Marta Vahtar, magistra arhitekture, krajinska arhitektka, zaposlena na Inštitutu za celostni razvoj in okolje, ki vodi seminarje o oblikovanju igralnih prostorov, opozarja, da je dobro otroško igrišče veliko več kot nekaj standardnih igral, nagnetenih na pogosto premajhni in slabo vzdrževani trati: »Dobro otroško igrišče je prostor, ki omogoča otroku razvoj gibalne motorike, spodbuja ustvarjalnost in domišljijo, daje občutek svobode in varnosti, je prostor, kjer lahko otrok opazuje in raziskuje naravo, omogoča mu druženje z vrstniki ... Ne potrebujemo torej veliko igral, temveč vznemirljivo okolje, ki buri domišljijo, ki je tako pomembna za otrokov vsestranski razvoj. Zelo pomembno je še, da je igrišče kot košček narave z velikimi drevesi ter da omogoča igro z osnovnimi prvinami narave, kot so pesek, voda, prvinski zvoki in svetloba. Igre za otroke naj bodo čim bolj na svežem zraku.«
Eksperimentalni vrt
Kakšni so torej najnovejši trendi za otroška igrišča? »Na sodobnih otroških igriščih se pojavlja vse več elementov raziskovanja z vsemi čutili: zvočni elementi, igre z vodo … Postajajo vse bolj vsestransko učno okolje, nekakšen eksperimentalni vrt, hkrati pa sodobna otroška igrišča poskušajo najti vsak svojo zgodbo, vpeto v lokalni prostor,« razlaga mag. Marta Vahtar.
Obnovite otroško igrišče
Povežite se z občino ali četrtno skupnostjo in se odzovite na natečaj Otroci Triglava – Varni v igri, povezani z naravo. Morda bo prav vaš nadobudnež poleti raziskoval in se učil na novem igrišču, saj bo Zavarovalnica Triglav, d. d., skupaj s partnerji in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, pomagala prenoviti nekaj otroških igrišč po Sloveniji. Več o razpisu si preberite na www.triglav.eu.
Če na igrišču opazite kakršnokoli okvaro ali pomanjkljivost, obvestite odgovorne: igrala.mg@gov.si (za igrišča na površinah lokalne skupnosti), www.zi.gov.si (za otroška igrišča vrtcev) ali www.ti.gov.si (za igrišča ob trgovskih središčih, gostinskih lokalih …).
Petra Arula, fotografija Shutterstock.com
