Primer ene najbolj znanih Italijank se je nadaljeval, potem ko je tožilstvo končalo uradno preiskavo proti njej.
V svetu družbenih omrežij je malo ljudi, ki so dosegli tolikšno slavo in vpliv kot Italijanka Chiara Ferragni (37), nekoč neznano dekle, danes pa vplivnica z več deset milijoni sledilcev, lastnica treh podjetij in modna ikona. Pred meseci pa je njena blesteča kariera, ki so jo vsi občudovali, ostala v senci neljubih dogodkov, zaradi katerih se je v njej začela pravna in etična polemika, kakršnih svet vplivnežev ne pomni.
Zgodba je zdaj dobila epilog, saj so milanski tožilci zaključili preiskavo proti njej in jo obtožili kaznivega dejanja hude goljufije ter bodo zahtevali sojenje, je poročala vodilna italijanska tiskovna agencija ANSA. Ta novica je šokirala številne njene oboževalce in sprožila val razprav o etičnosti trženja na družbenih omrežjih.
View this post on Instagram
Preberite še:
- Meghan Markle ponovno v javnosti, nosila je znano obleko, prilagojeno novi postavi, princa Harryja pa še vedno nikjer na vidiku
- Po besedah Freuda modri ljudje ne govorijo o teh dveh stvareh
A vrnimo se na začetek. V središču preiskave so bili primeri domnevno lažnega oglaševanja v zvezi s prodajo izdelkov po bistveno višjih cenah (9 evrov za kos, medtem ko je bila tržna cena primerljivih izdelkov le 3,7 evra), vse v okviru humanitarne akcije zbiranja sredstev za zdravljenje malignih bolezni kosti v posebni bolnišnici Regina Margherita v Torinu. Predvsem je šlo za prodajo panettone peciva Balocco "Pink Christmas" in velikonočnih jajc Dolci Preziosi, ki je potekala med letoma 2021 in 2022. Tožilstvo trdi, da so bile te trženjske akcije zasnovane z namenom zavajanja potrošnikov in ustvarjanja lažne povezave med nakupom oglaševanih izdelkov in dobrodelnostjo.
Dobiček Ferragnijeve s temi akcijami je znašal nekaj več kot 2,2 milijona evrov, ni pa edina vpletena v škandal. Ob njej so bili v preiskavi še njen nekdanji tesni sodelavec Fabio Damato, Alessandra Balocco, lastnica podjetja, ki proizvaja panettone, in Franco Cannillo iz podjetja Dolci Preziosi. Chiara in z njo povezana podjetja so zaradi vsega skupaj že morala plačati kazen. Natančneje, ves protipravno pridobljeni zaslužek so vplačali v državni proračun, a to za državno pravobranilstvo očitno ni bila zadovoljiva "kazen".
View this post on Instagram
Na zaključek preiskave so se hitro odzvali odvetniki slavne Italijanke, ki so zatrdili, da primer nima kazenskega pomena in da so sporna vprašanja že rešena pred Agcomom, italijanskim regulatorjem komunikacij. Rekli so, da njihova stranka zaupa v pravosodni sistem in verjame, da bo njena nedolžnost čim prej dokazana, kar kaže, da bo verjetno izpodbijala obtožbe in poskušala dokazati, da ni bilo namena goljufije.
Ta primer je sprožil veliko vprašanj o transparentnosti in etiki v svetu vplivnega oglaševanja. Mnogi se sprašujejo, kako pogoste so te prakse in kako jih regulirati, ne da bi motili ustvarjalnost in podjetniški duh, ki sta zaznamovala to industrijo v zadnjih nekaj letih. Poleg tega bi lahko spodbudila strožje predpise in večji nadzor nad vplivnimi marketinškimi kampanjami, zlasti ko gre za dobrodelne pobude.
Ne glede na razplet sodnih postopkov je ta primer že močno zaznamoval Chiarino kariero, imidž, ki si ga je skrbno gradila leta, je močno okrnjen, vmes pa se je ločila tudi od moža, glasbenika Fedeza (34) . Številne znamke, s katerimi je sodelovala, razmišljajo o prekinitvi sodelovanja z njo, nekatere pa so sodelovanje že prekinile. Odzivi javnosti so deljeni. Medtem ko nekateri oboževalci Ferragnijeve še vedno stojijo ob strani in trdijo, da je žrtev preveč vnetega pregona, drugi izražajo razočaranje in se počutijo izdane.
Gotovo je, da bi lahko ta primer pomenil prelomnico v industriji trženja družbenih medijev in da naj bi blagovne znamke postale bolj previdne pri sodelovanju z vplivneži ter zahtevale večjo transparentnost in podrobnejše pogodbe. Sami vplivneži bi lahko postali bolj previdni, predvsem ko gre za dobrodelne pobude, zakonodajalci pa bi lahko začeli pregledovati obstoječe predpise o digitalnem oglaševanju in trženju, zato je povsem možno, da bomo v prihodnosti priča strožjim zakonom in višjim kaznim za goljufije.
Za potrošnike ta primer služi kot opomnik o pomenu kritičnega razmišljanja pri interakciji z vsebino vplivnežev. Pomembno se je zavedati, da se za navidezno spontanimi priporočili pogosto skrivajo skrbno premišljene marketinške strategije. Obstaja možnost, da se bo določeno število ljudi odpovedalo sodelovanju v humanitarnih pobudah, ki jih spodbujajo vplivneži, kar bi lahko negativno vplivalo na zakonite dobrodelne organizacije, ki se pri zbiranju sredstev zanašajo na takšno sodelovanje.
Medtem ko čakamo na nadaljnji razvoj dogodkov, je ena stvar gotova – svet vplivnega oglaševanja ne bo nikoli enak. Ta primer služi kot opomnik, da z veliko močjo prihaja velika odgovornost in da morata biti v digitalni dobi, kjer se informacije širijo s svetlobno hitrostjo, na prvem mestu preglednost in celovitost.
