Beseda vrtnica domnevno izhaja iz indogermanske besede vrod ali vrad, njen pomen je ohranjen v sanskrtu kot vrad = nežen. Kako zelo je vrtnica že od nekdaj spremljala človeštvo, priča dejstvo, da obstaja v vseh jezikih sveta, razen v jeziku Eskimov.
Že zelo zgodaj je postala simbol ljubezni, lepote, gracioznosti, v Grčiji tudi veselja do življenja.
To prečudovito bitje z notranjim mirom se je zdelo tako nezemeljsko, da je v več kulturah veljalo za božji dar, v nekaterih celo za cvet božanske krvi, predvsem bogov ljubezni in plodnosti.
Padli angel Lucifer naj bi si ustvaril vrtnico plezalko, da je lahko po trnovi poti zopet splezal nazaj v nebesa.
Nešteto drugih zgodb pripoveduje o vrtnici: o Kleopatri, ki naj bi jadra svoje ladje prepojila z rožno vodo, Rimljanih, ki so, kot sicer nihče pred ali za njimi, postavili vrtnico v središče svojega vsakdanjega življenja: venci s svežimi vrtnicami, ki so jih nosili okrog vratu kot običajen nakit, rozariji in čez in čez z vrtnicami okrašene zabave so bili izraz skoraj dekadentnega poveličevanja vrtnice.
Divje oblike vrtnic izvirajo iz Orienta in so se v Grčijo in Italijo domnevno razširile iz Perzije in Babilonije preko Egipta.
Številne zdravilne lastnosti
Zaradi visoke vsebnosti čreslovine so rožni cvetovi znani po svojem učinku krčenja, zato so jih v preteklosti v obliki poparka uporabljali pri driski.
Uporabljali so jih tudi kot ustno vodo in vodo za grgranje. Na vzhodu uporabljajo rožno olje in rožni tonik pri krčem podobnim želodčnih težavah in kolikah jeter in žolčnika.
Za zunanjo uporabo se pripravki iz vrtnice uporabljajo pri vnetjih dojk, infekcijah, razpokani koži ali herpesu, kjer se izkažejo z antiseptičnimi in protivnetnimi lastnostmi ter sposobnostjo krčenja.
Zaradi svoje moči pri sproščanju živčnih napetosti v mišicah, motnjah spanja ali pri dviganju razpoloženja pri depresiji se vrtnica uporablja tudi v aromaterapiji.
Svoj vrhunec kot zdravilna rastlina je doživela lekarniška vrtnica (Rosa gallica) v 13. stoletju v Provinsu nedaleč od Pariza, kamor je prispela iz Damaska.
Skoraj 600 let je bil kraj Provins center za kulturo lekarniških vrtnic, tako da je bilo na glavni cesti v kraju v 16. stoletju veliko drogerij in lekarn. Od tam so pošiljali zdravila iz vrtnic po vsem svetu.
Glede na barvo cvetov, obliko in rast razlikujemo številne vrste vzgojenih vrtnic: 20.000! V rožnem olju najdemo več kot 400 posameznih sestavin.
Rožni cvetovi vsebujejo med drugim eterično olje, čreslovine, lipide, vosek in smolo. Moč za svoje cvetno bogastvo črpajo iz globoke, v zemljo vraščene korenine.
Zaradi svoje moči harmoniziranja je vrtnica kot rožno olje, rožna voda, rožni vosek ali kot izvleček rožnih cvetov prisotna v tudi v dekorativni kozmetiki.
Vrtnica v dnevni kremi
Izredne lastnosti vrtnice in njene vsesplošne prednosti so na primer popolnoma zajete v obogateni Dr. Hauschka Rožni dnevni kremi.
Dr. Rudolf Hauschka je s svojimi ritmiziranimi izvlečki zdravilnih rastlin na bazi vode revolucionarno izboljšal farmacevtske proizvodne postopke.
Pri Hauschki izvlečke še danes proizvajajo po njegovem postopku: sveže pobrane rastline sesekljajo, zmešajo z vodo in pustijo stati sedem dni, tako da na njih delujejo svetloba in tema, toplota in hlad ter mirovanje in gibanje.
Nato jih iztisnejo in filtrirajo, v nekaterih primerih pa dodajo še malo pepela, ki ga pridobijo iz usedline. Tako pridobljen izvleček, ki vsebuje bistvo in moč zdravilne rastline, lahko ostane uporaben tudi več let. In prav na tem postopku temelji tudi nova Dr. Hauschka Rožna dnevna krema z novo formulo, ki je sedaj z vrtnicami in karnauba voskom še bogatejša.
Nova sestavina v Rožni dnevni kremi je karnauba vosek, ki zagotavlja koži še več zaščite.
Kremo naredi nekoliko gostejšo, vendar je ta še vedno gladka in svilnata. Zlahka se razmaže, koža pa se počuti dobro še skozi ves dolg dan.
Poleg tega je njena receptura z vrtnicami še bogatejša in vsebuje več rožnega v različnih možnih pogledih. Izvlečki divjega šipka, rožnih cvetov in rožnega voska so prepojeni z rožno vodo in s prvovrstnim oljem Damaščanske vrtnice.