Ko se v tujini potepam po velemestih, si enako časa vzamem za obisk trgovin s čevlji kot tudi knjigarn. Pravzaprav tam preživim veliko več časa.
Sedem na klop, kavč ali pa improviziram na spodnji polici in listam. Poleg knjig z modno vsebino so moj fetiš tudi revije, še posebej tiste 'drugačne', ki jih pri nas ne moreš kupiti. Tiste, ki ponavadi izhajajo dvakrat letno, so polne že skoraj umetniških fotografij, navdihujočih stajlingov, fenomenalnih ilustracij in dobrega čtiva.
Ponavadi kupim le eno, čeprav bi jih v tistem trenutku najraje vsaj pet. Vendar je misel na 4 kg težko torbo, ki bi jo morala potem vsaj še nekaj časa vlačiti s seboj po mestu, dovolj, da vzamemo le eno. Pa tudi časa nebi imela vseh prebrati. Revije bi potem nedotaknjene stale na nočni omarici in me vsakič znova opominjale kaj vse zamujam, ker jih ne odprem. Tako pa s svojo izbranko preživim več kot dovolj časa, da vsrkam vse kar mi ponuja.
Nekaj zadnjih:
125
Angleško revijo 125 sem kupila zaradi res odličnih fotografij slovenskega fotografa Toma Brejca.
P.S. Šele doma med listanjem sem ugotovila, da ima revija še nekaj slovenskega: natisnjena je pri nas.
Above
Revijo Above je najprej odkrila moja boljša polovica, sama sem jo posvojila po drugi kupljeni številki. Odlični članki o ekologiji, ki jo vpletejo v: modno fotografijo, kozmetiko, umetnost . .
French
zaradi intervjuja z Raf Simonsom, oblikovalcem pri Jil Sander.
Dealer de luxe
pa zaradi tega ker je bilo v tem mini formatu res velikoooo dobrih stajlingov in fotografij.
Kaj pa berete ve?
Na uredništvu imam kar nekaj kozmetičnih sladkorčkov, ki vam jih bom podarila v zameno za vaše odgovore. Čakali vas bodo pri meni v pisarni.
