Izogibajte se ju v širokem loku: To sta dve vnetni živili, zaradi katerih zbolimo in se prej postaramo

Strokovnjaka za protivnetno prehrano smo vprašali, katerim živilom se je treba izogibati za boljše zdravje. Navedel je dve. Vendar opozarja, da je pomembna tudi kakovost.

Yohan Mannone je profesionalni športnik in naturopat, specializiran za mikrohrano. V zvezi s tem omenja različna živila, ki se jim je treba izogibati zaradi njihovih vnetnih učinkov, pri čemer izpostavlja zlasti dve. "Obstaja toliko načinov zdravega prehranjevanja, kolikor je ljudi na svetu," pravi. "Zato ne morem predpisati ene same diete, ki bi bila primerna za vse. Po drugi strani pa zdaj vemo, da so nekatera živila potencialno vnetna, kar je stranski učinek, ki je značilen zlasti za živila slabe kakovosti. Zato je eden od nasvetov, ki lahko deluje na splošni ravni, ta, da se jim čim bolj izogibamo."

Ne spreglejte:

Katerih vnetnih živil se moramo izogibati? Kakšni so njihovi resnični učinki? In s čim jih lahko nadomestimo? Strokovnjaka smo prosili, da nam osvetli to vprašanje. Spodaj je njegovo pojasnilo.

2 živili, ki povečujeta vnetje

Eden največjih strojev na svetu končan. Zdaj bodo čakali 15 let, da začne delati

1. Žita z glutenom

Gluten je snov, ki jo najdemo v žitih, kot so pšenica, ječmen, rž, pira in kamut, ter v vseh njihovih derivatih: testeninah, kruhu, piškotih, pecivu, zdrobu ter vseh kvašenih in listnatih izdelkih. Gluten je mešanica dveh vrst rastlinskih beljakovin, prolamina in glutenina, ki skupaj s škrobom tvorita beljakovinsko zalogo v zrnu nekaterih žit, zlasti pšenice, v kateri predstavljata približno 80 odstotkov. Zaradi elastične in lepljive strukture glutena (ta izraz pravzaprav pomeni 'lepilo') je gluten še posebej uporabna sestavina za peko kruha: pomaga pri peki moke in prispeva k nabrekanju kruha. Dramatičen porast primerov alergij in preobčutljivosti na gluten v zadnjih 30 letih je lahko razložljiv, če upoštevamo, da pšenica, ki jo uživamo danes, ni podobna pšenici, ki je bila del prehrane naših prednikov.

Pazite na industrijsko pšenico

DNK sodobne pšenice, ki ima 42 kromosomskih parov namesto prvotnih 14, je bila umetno spremenjena. Zlasti kmetijska industrija je križala različne vrste pšenice, da bi povečala njen pridelek. Zaradi te genske modifikacije je pšenica postala bolj industrijsko uporabno živilo, vendar manj prebavljivo za ljudi. Ker je naši encimi ne morejo zlahka razgraditi, škoduje črevesnemu traktu: razmnožujejo se slabe bakterije, kar vodi v disbiozo, tj. neravnovesje mikrobiote. Poleg tega izpostavljenost glutenu - in zlasti njegovi molekuli alfa-gliadinu - poveča tvorbo zonulina, beljakovine, ki spodbuja odcepitev tako imenovanih 'tesnih spojev' črevesne sluznice, kar vodi do pojava hiperprepustnosti črevesa in ga spremeni v nekakšen cedilo.

Prebavljivejši viri glutena

Treba je poudariti, da z izjemo bolnikov s celiakijo, tj. radikalno intoleranco na gluten, popolna in trajna izključitev glutena iz prehrane ni nujno dobra ideja. Zaradi visoke vsebnosti snovi, škodljivih za črevesni sistem, pa svetujemo, da uživanje žit z glutenom čim bolj omejimo, začenši z industrijsko pšenico. Poleg tega je bolje izbrati lažje prebavljive vire glutena: kruh iz drobne pire ali starodavne pšenice, po možnosti naravno kvašen. Fermentacija kvašenega testa deluje kot predhodna prebava glutena, zaradi česar se ta lažje asimilira.

2. Mlečni izdelki slabe kakovosti

Laktoza je ogljikov hidrat, sestavljen iz glukoze in galaktoze. Ta sladkor, ki ga telo običajno prebavi s pomočjo encima, imenovanega laktaza, se razgradi v mlečno kislino, ki hrani zdrave bakterije v naši črevesni mikrobioti. Vendar v odrasli dobi veliko ljudi tega encima ne more več proizvajati. Laktaza, ki je naravno prisotna pri dojenčkih, da lahko prebavljajo materino mleko, se z leti zmanjšuje, dokler je ne zmanjka ali izgine. Zato telo lahko prenaša le določeno količino laktoze, ki se razlikuje od posameznika do posameznika. Ta pojav je znan kot 'laktozna intoleranca'. Laktoza, ki je zaužita v preveliki količini in se ne razgradi z encimsko aktivnostjo, fermentira in povzroča prebavne težave, vnetja in različne druge simptome (kožne motnje, rinitis, sinusitis, migrenske glavobole, težave s koncentracijo, bolečine v sklepih itd.). Vendar laktozna intoleranca ne pomeni, da bi se morali mlečnim izdelkom popolnoma odpovedati. Nekateri trdi siri, kot so parmezan, ementalec in gruyère, vsebujejo zelo malo laktoze, zato so lažje prebavljivi in zato manj škodljivi za tiste, ki tega sladkorja ne prenašajo.

Kazein

Kazein je beljakovina, ki jo pogosto najdemo v mlečnih izdelkih. Velja za alergen in, če ga telo ne prepozna, povzroči imunske reakcije, poroznost črevesja in izločanje histamina, organske molekule, ki je eden od kemičnih posrednikov vnetja. V naturopatiji se kazein obravnava kot lepilo, ki se nalaga na črevesno sluznico in omejuje asimilacijo mikrohranil, zato ga različne študije povezujejo s številnimi zdravstvenimi težavami, kot so vnetje prebavil in sklepov, sladkorna bolezen tipa 1, kronične prebavne motnje in nevrološke motnje. Toda pozor: obstaja kazein in kazein. Ta beljakovina obstaja v dveh oblikah: betakazein A1, ki ga najdemo v mleku pasem, ki so bile podvržene genetskemu križanju za povečanje produktivnosti, je večinoma prisoten v mlečnih izdelkih iz supermarketov in je za telo strupen, ter betakazein A2, ki prihaja iz mleka koz, ovac in krav, ki niso bile hibridizirane.

Pomen pogojev za vzrejo

Če ima pasma krave pomembno vlogo pri določanju, ali je mlečni izdelek škodljiv ali ne, pa je za razliko v kakovosti odločilno okolje, v katerem živijo živali. Problem danes predstavljajo pogoji reje, ki so se z leti močno poslabšali. Pred industrializacijo mlečne industrije so krave hranili naravno, s svežo travo, ki je vir omega-3, protivnetne maščobne kisline, ki jo najdemo v mleku. Danes je njihova krma industrializirana in sestavljena iz moke, koruze in soje, ki so gensko spremenjene in bogate z vnetnimi snovmi. Intenzivna reja ima resne posledice tudi za zdravje krav, saj se zaradi stresnih življenjskih razmer (prevoz, znamčenje, omejen življenjski prostor, ločitev od telet ob rojstvu, neustrezna prehrana, presnovna izčrpanost zaradi nenehnega molzenja) množično predpisujejo antibiotiki in antidepresivi, ki so vse kemične spojine v njihovem mleku.

Pozor na kratico UHT

Industrijsko mleko poleg pesticidov iz živalske prehrane vsebuje tudi precejšnje količine hormonov (ki se dajejo za povečanje dnevne proizvodnje mleka s 14 na 40 litrov). Ti posegajo v človeški hormonski sistem in so lahko nevarni za zdravje, saj povzročajo rast obstoječih rakavih celic, prezgodnje staranje, sladkorno bolezen in krhkost kosti. Različni načini predelave mleka močno vplivajo na njegovo sestavo. Zaradi pasterizacije in obdelave UHT (ultra visoka temperatura) se izgubijo vitamini in minerali ter denaturirajo beljakovine, kar ima lahko uničujoče učinke na črevesje.

Fotografije: Profimedia