Slovenska Elle je v pondeljek že enajstič zaporedoma podelila nagrade za kreativnost in stil, s katerimi proslavlja izjemne osebnosti, ki puščajo trajni vtis na področju življenjskega sloga. Ugleden mednarodni dogodek, katerega nagrade so prvič podelili v Londonu leta 1997, danes poteka v številnih svetovnih prestolnicah. Med drugim tudi v naši, kjer je od svojega začetka leta 2013 neprekinjeno nanizal že lepo število etap, s tem pa prepoznal in proslavil kopico izjemnih osebnosti, ki puščajo trajni vtis na področju življenjskega sloga. Tudi letos ga ne gre spregledati, saj teče svoj jubilejni, deseti krog. Tudi letos v kategorijah, ki so vam že blizu, ne manjka obrazov, o katerih boste z veseljem brali in jih spremljali, zato ne spreglejte prejemnikov letošnjih nagrad Elle Style Awards, ki bodo z navdihom kmalu obarvali strani Elle. Nagrado Elle moški je prejel Tomo Brejc!
Vztrajnost, veličina in za vedno - njegova fotografija.
Življenje in njegove akterje gleda in jih spreminja v večne skozi fotografski objektiv že 15 let, in sicer iz Londona, ki mu prav toliko let lahko že reče dom, čeprav trenutno po dolgem obdobju nekaj časa preživlja tudi v Sloveniji. Tam je namreč postal prepoznaven prav s svojim odličnim tehničnim kot tudi konceptualnim znanjem. Njegovega prepoznavnega izraznega sloga ni mogoče zgrešiti, saj ga izraža tako v umetniški kot profesionalni fotografiji. Med drugim se podpisuje pod portrete največjih imen iz sveta sodobne pop kulture, kot so Samuel L. Jackson, Antonio Banderas, Benedict Cumberbatch ter ASAP Rocky. Ti so bili objavljeni v nekaterih najbolj priznanih tiskanih svetovnih medijih, 'težkokategornikih', kot so GQ, Vogue, Sunday Times Magazine, Esquire. Tu so še portreti slovenskih umetnikov in pisateljev, med katerimi so Rudi Šeligo, Dane Zajc, Boris A. Novak, Metka Krašovec in podobni. Nastali so na prelomu tisočletja, tako kot fotografije starostnikov, za katere je takrat prejel prvo nagrado fotografija leta 2000 revije Emzina. Dobro se razume tudi z režijo, posledično pa z impresivnimi televizijskimi oglasi. Vsaka velika karierna zgodba pa se mora nekje začeti. Pri Tomu se je, precej logično, že v otroštvu. Njegov oče je bil namreč ljubitelj fotografije in obenem tisti, ki mu je podaril prvi fotoaparat. Prvi portretiranec? Aspon, družinski štirinožec. Tomo je že takrat razvil njegove fotografije v improvizirani temnici in že takrat ga je, predvsem ob določenih delih dneva, fascinirala svetloba. V študentskih letih je nato po nekaj letih premora spet pograbil fotoaparat in strast do dela z njim obudil vse tja do kariere. Nanjo je nakazovalo že njegovo diplomsko delo z naslovom Konec fotografije – ali le priložnost za premislek evropske vizualne kulture, s katerim je sklenil svoj študij filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V zadnjih letih deluje na področjih umetniške produkcije, modne fotografije ter teoretičnega pisanja: med letoma 1999 in 2003 se je udejstvoval kot član uredniškega odbora revije Fotografija, kjer je objavil tudi vrsto strokovnih člankov s področja teorije fotografije, na področju fotografske produkcije pa sodeluje s številnimi domačimi in mednarodnimi publikacijami ter agencijami. Sam pravi, da pri njegovi fotografiji ne gre toliko za kreativnost ali ustvarjalnost, temveč bolj za to, da mu fotografija omogoča stik s svetom in njegovo razumevanje. S projektom Nedokončane krajine, ki ga je pripravil v sodelovanju z galerijo Photon v začetku tega leta, se je vrnil k avtorskim projektom po daljšem času in dodal nov delček mozaika k svojemu ustvarjanju, ki ga radi spremljamo že od začetka. Svoje obširno znanje je lani delil z mladimi tudi prek sodelovanja z ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Njegov profesionalizem, čut za zaznavanje okolice in njeno ovekovečenje s svojstvenim podpisom ter velik prispevek k fotografski stroki so le kanček tistega, za kar je Tomo Brejc nagrajenec v omenjeni kategoriji.
Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, Marko Delbello Ocepek
