V tujini jim pravijo culottes, pri nas jo bom pri lektorici še najbolje odnesla s sedemosminskimi hlačami širokega kroja. In, da, priznam, nikoli jih nisem nosila.
Povohala jih nisem niti v osemdesetih, ko je na modnem prizorišču poplesovala njihova sestrična, hlačno krilo. Očitno bo že držala trditev kolegice z angleškega uredništva Elle, Rebecce Lowthorp, ki si upa na glas trditi, da jih Nemci ne marajo (nekaj nemške krvi se še pretaka po mojih žilah). Njen partner (Nemec) jo je namreč, potem ko je skrajšala svoje hlače, vprašal: »Where's ze rest?« To je to! Ona jih obožuje, jaz pa jih bom v imenu modnega raziskovanja samo preizkusila. Kaj pa če mi bodo na koncu vseeno všeč?
Torej, culottes so široke hlače, ki se končajo nad gležnji oziroma nekaj centimetrov višje.
Po uspehu, ki so jih doživele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bile obvezen del takratne ženske silhuete, in po ponovnem rojstvu v sedemdesetih jih je letos mogoče znova videti vsepovsod. Z Alexandrom Wangom so vstopile v svet športa, luksuz so jim s krokodiljim usnjem pričarali pri Hermèsu, romantiko s cvetličnim abstraktnim vzorcem Aleksandra Brlan, lady like eleganco pri Diorju. Vendar, bodimo iskreni, te hlače niso za vsakogar, so pa idealna rešitev za osebe (jaz, jaz, jaz), ki zaradi širokih meč težko nosijo oprijeto krilo, rezano pod koleni.
Če ste mislili, da bom tu začela še debato o višini, ste se zmotili. Takšne hlače si v nasprotju s krilom do tal lahko omislijo tudi nižje od 165 centimetrov. Celo z nizkimi sandalami oziroma moškimi čevlji jih lahko nosijo. Kdo so torej tiste 'nesrečnice', ki v culottes ne morejo smukniti? Tiste, ki se v njih ne počutijo dobro. Ko sem jih prvič nataknila nase, sem res imela občutek, da nekaj manjka.
Mahedranje hlačnic okoli gležnjev mi je nenehno vzbujalo občutek, da so mi hlače premajhne. Prav nič šik se nisem počutila, še zdaleč nisem spominjala na popolno culottes žensko, Yasmin Sewell, modno svetovalko, ki je po mojem mnenju te hlače javnosti predstavila v najboljši luči – nosila je takšne iz kompaktnega sijočega materiala v družbi razvlečenega, mehkega, muckastega puloverja. Šele ko sem obula prave čevlje, sandale s platformo (še dobro, da sem v omari našla par, saj sem jih po lanskoletnem preblisku 'stop platformi' skoraj vse prodala), sem se znašla na pravi poti.
Očitno sem centimetre, ki so zmanjkali zgoraj, nadomestila s tistimi spodaj. Seveda to še vedno ne pomeni, da takšne hlače niso videti 'kulotsko', če k njim nataknete natikače z nizko peto. Če bi morala izbrati osebo, ki bi nam pokazala, kako se to naredi, bi za rokav zagotovo pocukala Uršo Jerkič. Ona obvlada to moško nonšalanco v svetu ženske garderobe.
Moje prve sedemosminske hlače v letošnji sezoni so bile narejene iz džinsa. Odlično, rada se igram z off duty stilom, ki pri meni vedno konča kot različica, ki jo peljem na večerno prireditev, in nasprotno. Zlata škatlasta majica z reliefnim potiskom je dobra izbira, celoten videz pa uravnotežijo sandale s tankimi pasovi in visoko ozko peto.
Čeprav sem mislila, da se bo obneslo tudi stiliranje z rezanim kratkim topom, je telo 'prerezano' prevečkrat, kot bi smelo biti, celo pri mojih 180 centimetrih plus. Nato sem hlače culottes odpeljala v službo, takšno, v kateri je hlačni kostim skoraj obvezen. Kljub prepričevanju, da je vse samo v moji glavi, se nisem mogla otresti 'pastirskega občutka', premajhnih hlač, še posebej ker so se te končale približno na sredini meč in popačile obliko mojih nog. Povsem drugače sem se počutila, ko sem jih zamenjala s črno različico iz satena in zraven oblekla še smoking.
Videti sem bila zelo elegantno, kar je s širokimi sedemosminskimi hlačami težko doseči. Ko sem stopila pred najdražjega, pa mi je zastavil podobno vprašanje kot Nemec: »Kaj je to?« Očitno pri culottes le ne gre za vprašanje narodne estetike, jaz pravim drugače: moški jih ne marajo! In?
Pripravila: Petra Windschnurer
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić