Avantgardna moda je platno za pripovedovanje nekonvencionalnih zgodb.
Avantgarda je gibanje, ki sega onkraj meja norm, ne podlega pričakovanjem in izziva vse, kar je ustaljeno. Je nekaj novega in nenavadnega.
Avant garde je pojem francoskega izvora, ki dobesedno pomeni prvo bojno linijo, v umetnosti in družbi pa označuje inovativne, vizionarske in eksperimentalne ideje. Avantgardna moda je nekonformistična podzvrst mode, ki ne sledi pravilom in ne rabi zadostiti okusu večine. Pogosto je okoljsko in socialno ozaveščena in se na svojsten način dotika družbene problematike. Ne prehiteva ali napoveduje trendov, temveč se nahaja izven njih. Modnim oblikovalcem dopušča, da se prepustijo svojim najbolj ekstravagantnim idejam in jih na nobeni točki ne zavirajo. Performativne, skulpturalne kreacije Garetha Pugha, praktična in klasična avantgardna oblačila Juliusa in z naravo navdihnjene obleke Iris van Herpen omogočajo vpogled v versatilnost in diverziteto avantgardne mode.
Kako torej prepoznati avantgardo in kaj jo ločuje od bolj konvencionalne mode?
Njen temelj je kreativno holističen pristop k videzu. Njeni značilni elementi so kombiniranje kosov, ki naj ne bi sodili skupaj, ekscentrične frizure in vpadljiv mejkap. Avantgardni dizajnerji se pogosto poslužujejo tudi večplastnega oblačenja, pri katerem je dovoljeno vse. Barve in teksture kosov se lahko tepejo, vrhnja oblačila so lahko razrezana, da razkrivajo spodnja, za celoten izgled pa so pogosto značilni asimetrija, iluzija skulpture in igranje z različnimi geometrijskimi oblikami, vzorci in materiali. Primarni namen edinstvenih eklektičnih in konceptualnih avantgardnih videzov v visoki modi povečini ni funkcionalnost, temveč estetika. Nasprotno pa avantgarden ulični stil temelji predvsem na praktičnih monokromatičnih izgledih. Stereotipe ruši na bolj subtilen način kot to počnejo couture kombinacije in vključuje kose, ki jih definirata distinktivnost in spolna fluidnost.
Modna avantgarda se je razvila iz nasprotovanja statusu quo in množično prakticiranim, ustaljenim trendom. Je alternativa konvencijam, ki konstantno raziskuje nove možnosti, ustvarja priložnosti in promovira umetniško svobodo. Vzpostavljati se je začela na Japonskem in v ZDA v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je bila za časa svoje evolucije precej kontroverzna. Kot vir inspiracije si je izbrala aktualni socialni kontekst in ga skozi modo kritizirala ali pa ponudila smernice za spremembo.
Kansai Yamamoto, Rei Kawakubo in Yohji Yamamoto veljajo za monumentalne pionirje avantgardne mode. Kansai je poznan po mehkih silhuetah in poslikavah, navdihnjenih s tradicionalnim japonskim gledališčem in umetnostjo, Kawakubo in Yohji pa se igrata z oblikami in pogosto ustvarjata tako monokromatične skulpturalne kose kot tudi barvite ekstravagantne izglede. Med začetnike avantgarde sodi tudi Issey Miyake, ki se v svojih kreacijah osredotoča na ustvarjanje zanimivih silhuet in črtastih optičnih iluzij. Po preživetem nuklearnem napadu na Hirošimo si je zadal cilj oblikovati oblačila, ki bodo ljudem prinašala srečo in udobje. Namesto, da bi razmišljal o rečeh, ki se jih da uničiti, je začel razmišljati o tistih, ki jih lahko ustvari. Tako je postal avantgardist in pragmatist hkrati ter skozi svojo kariero eksperimentiral z različnimi domiselnimi materiali in procesi. Zasnoval je edinstven postopek toplotnega gubanja oblačil po šivanju, zaradi katerega kosi ostanejo trajno nagubani in med premikanjem valovijo na nepričakovane načine. V Miyake-jevih futurističnih kreacijah se kaže njegovo navdušenje nad visoko tehnologijo, družbeno progresivnimi idejami in inovacijo.
Manfred Thierry Mugler je v sedemdesetih postavil temelje evropske dramatične in teatralne avantgardne modne kulture. Kmalu po odprtju svoje modne hiše »Café de Paris« je postal prepoznaven po svojem arhitekturnem, performativnem in hiperfeminističnem pristopu k oblikovanju. V istem času je začela delovati tudi Vivienne Westwood, aktivistka in legendarna provokativna modna oblikovalka, ki je navdih črpala iz glasbe in umetnikov okoli sebe. Njene uporniške punk kreacije, razrezani kosi in arhaični, skoraj kostumski videzi sestavljajo raznoliko paleto slogov, ki je mnogostransko umetnico zapisala v zgodovino modne industrije. Poleg njiju je tudi Walter Van Beirendonck že več desetletij vpliven na področju barvitih avantgardnih kreacij. V osemdesetih je bil del legendarnega modnega kolektiva Antwerpskih šest, ki je zastavil izhodišča moderne mode, še danes pa eksperimentira z barvnimi kombinacijami, strukturo videza, mejkapom in naglavnimi dodatki. V devetdesetih je temačno stran avantgarde s svojimi dramatičnimi, grotesknimi in morbidnimi kosi zapečatil tudi Alexander McQueen.
Veliko mlajših modnih dizajnerjev, ki so se z avantgardo začeli ukvarjati kasneje, se osredotoča na oblikovanje pragmatičnih uličnih kosov, ki na prvi pogled delujejo enostavni, skupaj pa ustvarijo kompleksen videz, ki nadvlada telo. To ponazarjajo klasična oblačila japonske znamke Julius, ki skozi odprtomiselno stiliranje sestavijo ekscentričen outfit. Rick Owens, ki velja za enega najbolj eminentnih avantgardnih oblikovalcev našega časa, se poslužuje podobnih metod. Njegove kreacije poudarjajo lepote človeškega telesa in na modnih pistah delujejo drzno, vsak kos zase pa je subtilen prvi korak k popestritvi garderobe.
Most med visoko avantgardno modo in uličnim stilom predstavlja Craig Green, ki se je s svojo edinstveno estetiko voluminoznih barvnih jaken, plaščev, visečih trakov in skoraj docela zakritga telesa v modni industriji že uveljavil kot intriganten strukturalni oblikovaleec. Couture avantgardo še vedno dominirajo že omenjeni priznani dizajnerji, počasi pa se jim pridružujejo tudi obetavni vzhajajoči mladi oblikovalci kot sta modna surrealista Gregory Ojakpe in Izzy Du.
Avantgarda že več desetletij pooseblja kontrakulturo komerciali ne le v modi, temveč tudi v likovni umetnosti, arhitekturi in literaturi. Njen razvoj usmerja le socialni kontekst, v katerem deluje in na katerega odgovarja. Skozi evolucijo avantgardnega sloga, katerega izhodišče je nepredvidljivost, se je ohranil le njegov odnos do ljudi. Niso zgolj telesa, ki nosijo oblačila, temveč so akterji v pripovedni izkušnji in tako sami del umetnosti.
Pripravila: Lara Lovrič
Fotografije: Profimedia
