Modna znamka je v anti luksuznem eksperimentu iz spletnega nakupovanja ustvarila nepredvidljivo igro.
Telfar se je spletne prodaje svoje nove kolekcije lotil drugače. Od konca marca dalje je mogoče njihove trenirke, katerih polna cena je 320 dolarjev, dobiti za 80, majice, za katere bi načeloma odšteli 100 dolarjev, pa so se prodajale za 50. Znamka je namreč dopustila, da cene 29-ih novih športnih kosov določi povpraševanje strank.
Znamka je eksperiment zasnovala na dinamičnem modelu določanja cen, ki, v nasprotju z ustaljeno prakso, zagotavlja, da so najbolj priljubljeni in najhitreje prodajani izdelki najcenejši. Telfar je ob izdaji novih oblačil navedel le veleprodajne cene, ki so lahko tudi za 50% nižje od maloprodajnih in se na spletni strani konstantno višajo s hitrostjo približno enega centa na 20 minut. Števec se ustavi, ko izdelek doseže maloprodajno ceno ali ko je razprodan. Cena, po kateri je bil kupljen zadnji kos iz trenutne zaloge in jo je torej določilo povpraševanje kupcev, postane končna cena za vse prihodnje zaloge tega izdelka.
Telfar Clemens, ki je istoimensko znamko ustanovil leta 2005, se želi distancirati od elitističnega prodajnega pristopa številnih modnih hiš, ki visoke cene uporabljajo za zagotavljanje prazne ekskluzivnosti. Slogan »Ne zate, za vse,« povzema splošno ideologijo znamke, ki temelji na različnih podvejah inkluzivnosti. Oblačila, ki jih ustvarja, s svojo spolno univerzalnostjo rušijo zastarele stereotipe, modeli, ki jih najema, pa s svojo etnično in telesno raznolikostjo dokazujejo, da znamka ne diskriminira v modi slabše zastopanih skupin. Clemensova vizija postavljanja bolj realističnih cen se je razvila iz želje po omogočanju široke dostopnosti njegovih kreacij, ki v couture svetu uživajo visoko mero priznanosti. Teflarjeve torbice v 38-ih odtenkih in treh velikostih so globalna modna uspešnica, znamkina oblačila nosijo mnogotere zvezde od Beyoncé do Lil Nas X-a, Clemens pa je leta 2017 celo osvojil prestižno modno nagrado CFDA/Vogue Fashion Fund za izstopajoč talent in ustvarjalnost.
Clemens in Babak Radboy, Telfarjev kreativni direktor, sta idejo za dinamični cenovni model dobila dobro leto nazaj, ko sta poskušala določiti cene oblačil iz nove kolekcije. Ugotovila sta, da so edini relevanten in oprijemljiv faktor, ki vpliva na ceno, stroški materiala in proizvodnje, vse ostalo pa je arbitrarno. Večina modnih znamk kupcem zaračuna najvišjo možno ceno, ki jo bodo še pripravljeni plačati, in predvidene prodajne hite včasih prodaja za več, kot bi bilo sprejemljivo. A to se ne sklada s filozofijo znamke, ki stremi k egalitarnosti in široki dostopnosti produktov. Ustvarjalca sta prišla do zaključka, da se proces logičnega in poštenega načina postavljanja cen začne z zavedanjem priljubljenosti posameznega kosa. Če bi oblikovalci vedeli, da bo povpraševanje po določenih izdelkih veliko, bi lahko oddali informirano številčnejša naročila novih zalog in se pogajali za nižjo veleprodajno ceno, ki bi se odražala tudi v maloprodajni ceni. Večje, kot je naročilo, manjša je namreč cena proizvodnje. "Bolj ko smo razmišljali o tem, bolj je postalo jasno, da cenovni model v modi nima nobenega smisla," pravi Radboy. Zato je Telfar razvil svojega.
S pomočjo eksperimenta bo Telfar pridobil pregledne informacije o tem kateri izdelki so najbolj priljubljeni, kako hitro so bili razprodani in koliko jih morajo naročiti v prihodnje. Čeprav je bil cilj poskusa znamko opremiti s potrebnimi znanji za podučeno določanje cen prihajajočih kolekcij, je celoten proces razkril otipljive pomanjkljivosti tradicionalnega cenovnega modela modne industrije. Ne le to, mehanizem je bil očitno dovolj koristen in uspešen, da ga znamka, kljub napovedanemu koncu 24. aprila, uporablja še vedno.
Teflar se poskuša izogniti selektivizmu luksuznih znamk in se osredotočiti na ustvarjanje skupnosti. Izpostavlja dejstvo, da kakovostna moda ni ekvivalentna dragim kosom in išče rešitve za boljšo dostopnost lastnih kolekcij. Dokazati želi, da je njegova znamka dosegljiva in primerna za vse.
Fotografije: Profimedia
Preberite še: Kreativno in trajnostno: Razvoj upcyclinga v modni industriji
Priporočamo tudi: Značilnosti skandinavskega sloga in vrednote, na katerih temelji
Morda vas bo zanimal tudi ta pogovor, ki ga vodi Borut Pahor.
