Vedno sem si želela postati Pepita. Slavna vrvohodka. Te sanje so sčasoma zbledele, dokler se nisem nekega vročega poletnega dne zatekla v park Tivoli.
Erika Felicijan - Patsy
Naenkrat mi je v oko padlo nekaj nenavadnega. Ne, ni bil tigrasti komar. Ljudje, ki lebdijo v zraku? No, niso ravno lebdeli. Hodili so po nekakšni vrvi. In z njimi je bila tudi moja prijateljica Frida.
Povedala mi je, da se je hoja po najlonski vrvi začela razvijati že v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sta dva plezalca začela hoditi po ograjah ob parkiriščih, te pa je pozneje zamenjala plezalna vrv med dvema drevesoma.
Frida je v šali še dodala: »Na najlonski vrvi je kaj videti in estetika lepo grajenih teles lahko deluje kot dodatna motivacija.«
Kaj razmišljaš, ko hodiš po najlonski vrvi?
Osredotočenje je predvsem na tukaj in zdaj. Pomembna je koncentracija na početje v danem trenutku, pa naj bodo to čisto prvi koraki ali izvajanje zahtevnejših trikov.
Kaj so prvi napotki za nekoga, ki pride prvič na najlonsko vrv?
Na najlonsko vrv se stopa na enem od skrajnih koncev, torej na začetku, in sicer z eno nogo. Druga je na tleh, postavljena čim bližje prvi. Po najlonski vrvi se hodi s čim večjim delom stopala, torej od palca do pete. Ravnotežje prihaja iz osrednjih globokih mišic oz. iz trebuha, kjer je tudi središče našega osredotočenja. Pogled mora biti usmerjen v neko fiksno točko, ponavadi na nasprotni konec, npr. del lubja na drevesu. Začetniku učitelj najprej nudi oporo, sledi pa le še vaja, vaja, vaja.
Kaj vse potrebujemo za hojo po najlonski vrvi?
Potrebujemo najlonsko vrv in dve oporni točki, na kateri se jo lahko varno vpne. Najlonsko vrv dobimo v kompletu z vpenjalno zanko in zategovalnikom. Oporni točki so ponavadi drevesa ustrezne debeline, drog, skala, močna ograja in podobno.
So potrebna posebna oblačila? Obutev?
Oblačila naj bodo predvsem udobna, obutev pa primerna letnemu času. Dokler je možno, sama najraje hodim bosa. Za hladnejše dni pridejo v poštev športni čevlji, superge z dobrim oprijemom.
Moraš imeti kakšne posebne sposobnosti, da se tega lahko naučiš?
Močnejše trebušne mišice oz. bolje razvit mišični tonus je seveda prednost – napredek je hitrejši. Nikakor pa to ni pogoj. Vsakdo se lahko nauči, če si le želi in ima voljo. Tu bi omenila še, da ne gre le za ekstremen šport in adrenalince, ki hodijo po najlonski vrvi vsaj 300 m visoko. Hoja po najlonski vrvi je primerna tako za otroke kot starejše.
Dokazano je, da pospešuje nevrološke poti med levo in desno možgansko polovico in tako zmanjša reakcijski čas. Poleg tega pa je idealna za trening ravnotežja in koordinacije, ki sta potrebna pri skoraj vseh športih. Za nekatere je hoja po najlonski vrvi zgolj prijetna aktivnost za sončne nedelje, za druge pa predstavlja celo način življenja, saj jim omogoča iskanje notranjega miru oziroma meditacijo v gibanju.
Kaj je največja lepota tega športa?
Užitek, ko najdeš notranje ravnotežje, ki se na ven kaže v nenehnem napredku. Lepota tega športa je tudi v tem, da ga lahko počne skoraj kdorkoli, kjerkoli in kadarkoli. V naravi in v zaprtem prostoru. Če ne dežuje, sneži ali piha, letni čas nima vpliva. Edina oprema, ki je potrebna, je najlonska vrv, kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi športi zanemarljiv strošek, in pa dve oporni točki, kamor jo vpneš.
Lahko najlonsko vrv med drevesa napne punca sama ali potrebuje pomoč?
Tudi če je ne more, sem prepričana, da bo v bližini vedno kak postaven in močan fant, ki ji bo z veseljem priskočil na pomoč.
Foto: Shutterstock.com in osebni arhiv
