V zakulisju: Svoj rojstni dan bom praznovala kar cel teden, če bom tako želela (dnevnik spletne urednice Mance)

Če je Mariah Carey stara 12 let, si jaz izberem številko 20. Dovolj mlada za najbolj nore sanje, dovolj stara, da jih uresničim. MANCA POGAČAR

V zakulisju: Svoj rojstni dan bom praznovala kar cel teden, če bom tako želela (dnevnik spletne urednice Mance) - Foto: Osebni arhiv

Mariah Carey je stara 12 let. Vsaj to starost je za praznovanje izbrala lani. In leto pred tem. Zakaj bi katera želela biti večna najstnica, nimam pojma, toda glede na to, da govorimo o Mariah Carey, njeno odločitev spoštujem. Zdaj se bolj kot kdaj koli prej njen koncept dojemanja časa zdi dobrodošel in zato vreden sprejetja.

Mariah Carey že nekaj časa noče priznati časa. Svoje rojstne dneve preprosto opisuje kot "obletnice", na spletu pa poteka debata o tem, katerega leta se je dejansko rodila. Za razliko od vseh ostalih trenutno na Instagramu vam ne bo pokazala, kako je izgledala pri 20 letih, ker Mariah Carey nikoli ni imela 20 let - Mariah Carey je stara 12 let. Nihče ne more "throw back", če se ni nikoli staral.

Mariahino požvižganje se na koledar je v skladu z njeno dobro kultivirano diva persono. To presega slepoto za čas - to je njen drzen "ne poznam ga" kot odgovor na vprašanje o staranju (ko so pred leti Mariah vprašali o Jennifer Lopez, je ta odgovorila "Ne poznam je"). V tem trenutku, ko je čas postal dragocen in neskončen, ji zavidam, da ga Mariah preprosto ignorira.

Prejšnjo soboto je bil moj rojstni dan.

Kaj pa, če bi se tako kot Mariah Carey preprosto odločila, da tega ne bom štela? Mnogi raje preskočijo video čestitke preko Zoom okenca in namesto tega le stisnejo "like" na čestitko na Facebooku. Rojstni dan je res na točno določen dan, vendar to še ne pomeni, da ga ni mogoče prestaviti. Ne vem, zakaj bi kdo zavrnil priložnost za zgodnje praznovanje rojstnega dne. To ne pomeni, da ga tudi pozneje ne morete praznovati. Mislim, da je praznovanje mogoče celo podaljšati in prilagoditi tako, da ustreza našim potrebam in željam.

Zato si jaz svoj rojstni dan raztegnem na cel teden in si ga zapolnim s svojimi najljubšimi stvarmi.

Cel teden, ki obkroža moj rojstni dan, si privoščim najokusnejše večerje, kosila naročam iz svoje najljubše ljubljanske restavracije, iz slaščičarne Zvezda naročimo moje najljubše profiterole in princes krofe, nato pa štejemo, kdo jih je več pojedel.

Zdi se, da se vse vrti okoli hrane. In najpogosteje je tako, saj gurmanke, kot smo v naši družini, vse dogodke načrtujemo okoli tega, kaj in kdaj bomo jedle.

Ker se je že moj lanski rojstni dan odvil z grenkim priokusom covida-19, letos nisem imela velikih pričakovanj, a želja, da moj dan ne bi bila še ena navadna sobota z zrezkom tune in skledo solate za kosilo, me je gnala nekam na tuje. Nekam na P. Ampak ker bo moj ljubi Pariz še nekaj časa nedosegljiv, sem sončne zahode rojstnodnevnega vikenda opazovala v Piranu.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Manca Pogačar (@mancapogacar)

Tudi zelo lepo. In kot se moji ljubezni do rojstnih dni spodobi, sem vikend podaljšala do torka, ko z nobenim argumentov nikogar več nisem uspela prepričati, da mojega tedna še ni konec. 

Ni in ni šlo. Tako sem se morala sprijazniti, da sem dopolnila 26 let, in potopiti prste v mivko ciljev, ki sem si jih zadala za novo leto svojega življenja. Kar ni bilo lahko, saj če ste prebrali moj članek Kriza srednjih dvajsetih, veste, da sem mnenja, da trideseta niso nova dvajseta. Ko sem pisala ta članek, sem bila pol leta mlajša in s številnimi željami in cilji, ki sem si jih zastavila do...no, do določene številke. Čeprav se moje življenje od takrat na videz ni spremenilo niti za odtenek, sem v resnici stopila stopničko višje na svoji karierni poti, kar resnično ni zanemarljivo, pač pa vredno proslavljanja. In verjemite mi, da sem to stopničko proslavila vsaj pol tako bogato kot svoj zadnji rojstni dan. Še vedno čutim ta pritisk, ki ga opisujem v članku, in covid temu zagotovo ne dela v prid, a šopek cvetlic vsak dan mojega rojstnodnevnega tedna je olajšal mojo stisko.

Ker obožujem praznovanje svojih rojstnih dni, a ne maram tega, kar prinašajo, se mi zdi metoda Mariah Carey resnično odlična: daje nam priložnost, da proslavimo, da smo živi in zdravi, ne da bi nam bilo treba kdaj priznati, da čas mineva. In bodimo iskreni, pri rojstnih dnevih v resnici niti približno ni pomemba starost, gre za praznovanje nas samih.

Mogoče torej ideja ni v tem, da bi ignorirali čas v celoti, ampak izbrali trenutek, ki nam je všeč, in ga nikoli ne izpustili. Petindvajseto leto je bilo zame dobro. Veliko bolje sem spoznala sebe in drobce svojega življenja, izkoristila sem vse priložnosti, ki so mi pustile, da rastem skozi kreativnost, širim svoje znanje in se učim življenjskih modrosti in spretnosti meni ljubih ljudi, ki me obkrožajo. Prav zato se bom verjetno držala Mariahine metode. Če namesto številke proslavljamo vsakoletno rast in drobne uspehe življenja, zagotovo veliko bolj jasno vidimo, kako lepo nam je v resnici.

Fotografije: Osebni arhiv

Preberite še: Kako je naša novinarka sredi karantene uteho našla tudi v svoji garderobi

Priporočamo tudi: O sebi vse dobro: kako na naše življenje vplivajo pozitivne misli (iskren zapis naše novinarke)

Najbolj brano