Poletje počasi odhaja, vsaj zdi se mi, da smo skoraj že pri koncu. V trgovinah vidim plašče in debele volnene puloverje, jaz pa sem v mislih še vedno s slanimi lasmi pod borovci.
Že nekaj let na počitnice jemljem s sabo analogni fotoaparat. Razlika med digitalnimi fotografijami, ki jih naredim s telefonom, je očitna, a morda meni čisto na drug način, kot se zdi komu drugemu. Nikoli se nisem kaj bolj resno ukvarjala s fotografijo, sploh pa ne z analogno, zato so moje fotografije precej amaterske. Analogne fotografije s starim fotoaparatom so po vseh današnjih standardih slabše. Neostre. Čudnih barv. Pozna se minimalno nemirna roka, dejstvo, da fotoaparat sam ne zazna in spremeni zaznavanja svetlobe, okolice, obraza, in podobno. A na koncu pri spominih, ki jih ustvarijo, to sploh ni pomembno.
Včasih fotografiram s telefonom in fotoaparatom. Ena fotografija za na instagram story, druga zame.
Čari dopustniške analogne fotografije in fotografiranja na film so neskončni. Kdaj ste nazadnje razvili počitniške fotografiije iz svojega telefona? Koliko ljudem ste jih pokazali po dopustu? Kolikokrat se preko fotografij tudi v podoživeli spokojne dneve, ko je pomembna le jutranja kavica in namakanje nog v prijetno hladni vodi? To, da ovekovečimo počitnice s fotoaparatom na film, za sabo prinese skrite čudeže.
POZNO ZADOVOLJSTVO
Včasih mi na dopustu ne uspe porabiti vseh posnetkov, po prihodu domov pa malo pozabim na fotoaparat. Čez nekaj mesecev se ponovno spomnim in poklikam film do konca. Poletni posnetki mi tako polepšajo dneve ravno sredi sivega začetka zime. Ko odnesem fotografije v foto studio, kar malo pozabim, da je to še stara šola in da bo trajalo 1 teden, preden fotografije dobim. Napetost je navita do konca, ko prejmem fotografije in jih takoj pred foto studiem že vlečem iz kuverte in jih nahitro pregledam.
ČAROBNE NAPAKE
Kar ne veš, kaj te bo čakalo, ko držiš te fotografije v rokah. Prva stvar je ta, da se sploh ne spomniš več, kaj vse si fotografiral, druga pa je ta, da se kdaj nevede ali zaradi čudnega preskoka v fotoaparatu, zgodijo razne napake, ki samo dodajo k šarmu fotografij. Dvojna osvetlitev fotografij, kjer se dva posnetka preslikata na eno samo fotografijo, svetlobni preskoki, čudne barve, odrezani kadri, vse doda nostalgično noto k spominom, ki si jih že skoraj pozabil. Neobdelana fotografija z vsemi svojimi napakami spomni na čase, ko je bila pristnost bolj prisotna in ni bilo 90 % fotografij obdelanih tako ali drugače, v dveh minutah.
DELJENJE Z DRUGIMI
In te fotografije neizogibno pokažem vsem. Zgodilo se je že, da sem fotografije iz Japonske, ki so se meni zdele najbolj pristni spomin na potovanje, pokazala enemu izmed družinskih članov, ki je kar malo z razočaranim obrazom na koncu rekel "Aha, a to je to? Se kar vidi, da ne znamo več fotografirat, ane." Tako smo navajeni, da so vse fotografije spolirane in perfektne, da vzdušja, ki ga pričarajo analogne fotografije, ljudje skoraj več ne opazijo. Veliko pove dejstvo, da obstaja nešteto vintage filtrov za digitalne fotografije na naših pametnih telefonih. Iščemo nostalgijo, hočemo pa instantno zadovoljsto. Ampak procesa, ki nam ga prinese analogna fotografija, nam digitalna ne more pričarati. Ravno dolgotrajni proces in pričakovanje končnih spominov je tisto, zaradi česa so takšne fotografije skoraj zlate.
VEČNI SPOMIN
Ko enkrat razvijemo analogne fotografije, se jih lahko znebimo samo tako, da jih vržemo stran. Ali pa posodimo album nekomu, ki ga nikoli več ne vrne, haha. Ker nam bo pristne in oprijemljive spomine na foto papirju zelo težko zavreči, te fotografije vedno ostanejo. Telefoni se pokvarijo in z njimi velikokrat izgubimo cela leta fotografij. Ali pa shranjene fotografije ostanejo na zunanjih diskih, spomini, ki jih nikoli več nihče ne pogleda, spomini, za katere pozabimo, da jih imamo.
Čez nekaj let bom sedela na svojem naslanjaču in gledala stare fotografije iz dopustov, oddaljenih in bližjih krajev. Skoraj z zagotovostjo lahko trdim, da nobena izmed teh fotografij ne bo posneta digitalno, ampak bodo vse iz mojega starega analognega fotoaparata. Za vsako posebej se bom spomnila točno tistega občutka, ki sem ga imela, ko sem naredila fotografijo. Zagotovo imate tudi vi kje doma, pri starših ali starih starših kakšen star fotoaparat. Vam povem, da je vredno.
Fotografije: Osebni arhiv
Preberite še: V zakulisju: V iskanju sreče (dnevnik Instagram in TikTok urednice Katarine)
Priporočamo tudi: V zakulisju: Moji sanjski modni kosi, ki jih bom nosila za vedno (dnevnik modne novinarke Ine)
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču