Osebno s Tjašo Železnik: "Zase velikokrat rečem, da sem s stilom ostala v devetdesetih"

Nadarjena gledališka in filmska igralka je večini znan obraz, ki ga izjemno radi spremljamo, tokrat pa smo jo imeli priložnost spoznati še malce pobližje.

Kdo je Tjaša, ko ni na odru oziroma pred kamero?

Težko bi rekla, da sem v zasebnem življenju zelo drugačna, kot sem v gledališču, na odru ali pred kamerami. Res je, da za to, da ustvarjam različne vloge, iščem v sebi in zunaj sebe, vseeno pa sem to jaz, ena sama. Mislim, da me mnogokrat ljudje, ki me ne poznajo, dojemajo kot hladno, nedostopno, in res je, velikokrat potrebujem čas, da odložim svojo zadržanost. Zase bi rekla, da sem družabna, topla, pa tudi zgovorna in zelo rada se hecam.

Trenutno v priljubljeni seriji Ja, Chef! igrate mojstrico kuhanja Marjeto Kolmanič, ki je veliko gostovala po vsem svetu. Kakšna kuhinja vam je osebno najbližje?

Italijanska kuhinja je zagotovo moja najljubša.

Ste kaj znanja oziroma spretnosti, ki vam jih je na snemanju predal kuharski mojster Bine Volčič, prenesli tudi v svojo kuhinjo?

Žal ne. Čas z Binetom je bil strogo odmerjen. Potrebovala bi en resen kuharski tečaj z njim, da bi lahko to znanje uporabila tudi v domači kuhinji.

Je vaša hčerkica kdaj tudi vaš 'sous-chef'?

Je, a ne prav pogosto.

Za Marjeto ste dejali, da je lik, ki ponuja možnosti, ki jih mogoče na televiziji še niste pokazali. Kakšne like pri nas na televiziji sicer pogrešate?

Pogrešam predvsem serije, kjer bi bili osrednji liki ženske, take, ki bi pokazale situacije iz ženskega zornega kota, govorile s stališča ženske. Glede na to, da pogledam tudi ogromno tujih serij, je zadnje čase takih, ki ženske like postavijo v ospredje, res veliko. Lahko bi rekli, da je trenutno to celo trend. Želela bi si, da bi se to zgodilo tudi pri nas. Da bi bila glavna kriminalistka ženska, da bi se ljubezenska drama odvijala okrog ženske in bi spremljali predvsem ženski pogled na ljubezenske zaplete in da bi bil glavni komični lik v seriji ženski … Tega pri nas še ni prav veliko, in to pogrešam. Prevečkrat zgodbe temeljijo na moških likih, ženski so običajno v funkciji ali pa so manj kompleksni, manj zahtevni, manj plastni.

Ste ženska z izjemnim občutkom za stil. Kako ste skozi leta razvili občutek zanj? Kaj vam pomeni moda?

Hvala. Od nekdaj me zanimajo oblačila, kombinacije, mogoče moda in njeni trendi malo manj. Sploh zadnje čase se mi zdi, da moda ni v mojem stilu, modni trendi mi trenutno niso blizu. Zase velikokrat rečem, da sem ostala v devetdesetih, ko me je zaznamovala estetika fotografa Petra Lindbergha in modnih oblikovalcev, ki so takrat prevladovali v modi. Tako se oblačim še danes. Lahko rečem, da se najbolje počutim v varnem zavetju klasike in minimalizma.

Pravite, da ste radi sami. Kako najraje zapolnite ta dragoceni čas?

Veliko stvari počnem sama, tudi v kino grem sama, v gledališče, v restavracijo na kosilo, vsako leto tudi na krajši oddih ...

Kaj vam prinaša prihajajoča jesen?

V MGL-ju začetek vaj za predstavo Neznanec Johna Boyntona Priestleya v režiji Barbare Hieng Samobor. Nadaljujemo snemanje serije Ja, chef! Veselim pa se tudi dolgih sprehodov po jesenskem gozdu. Jesen je namreč moj najljubši letni čas in veselim se tako njenih toplih kot tudi hladnih, meglenih ter deževnih dni.

Pet na kratko

Film ali knjiga pred spanjem?

Film, sem pač filmofilka.

Roadtrip po Toskani ali pohajkovanje po ulicah Lizbone?

Lizbona, bila sem samo enkrat, a sem se v to mesto zaljubila.

Spletno nakupovanje ali obisk trgovine?

Splet.

Občasna improvizacija ali natančno sledenje scenariju?

Občasna improvizacija, ampak res samo občasna. (nasmeh)

Martha iz predstave Ta obraz ali Anaida iz predstave Slamnik?

Vedno Martha, ta predstava je bila do zdaj tudi eden mojih največjih izzivov in Martha ena mojih najljubših vlog.

Pripravila Ajda Gregorc, Fotografije Barbara Klemec In Osebni Arhiv