Ko pomislim na znamko Byblos, pomislim na ‘oblačenje na čebulo’. Najprej oblečemo srajčno bluzo, potem majico, pa brezrokavnik … in najbrž lahko nase navlečemo še kaj. Učinek je vedno moden in hkrati zelo izviren.
Vedno znova se sprašujem, komu so namenjena nekatera oblačila na modnih revijah, ali je smiselno šivati obleke, ki so tako zelo posebne, da niso nosljive. Razumem, da je moda umetnost, in vem, da je eksperimentiranje sladko, vendar bodimo realni. Dokler eksperimentirata Jean Paul Gaultier in John Galliano, jima lahko marsikaj oprostimo, saj imata odmevni imeni, sta genialna in si to lahko privoščita, tudi za šalo. Pri drugih pa je malo drugače. Pri Byblosu se tega dobro zavedajo.
Byblos je blagovna znamka, ki je preživela veliko sprememb: začeli so z enim oblikovalcem, ki sta se mu pridružila dva pomočnika, potem je prišel še eden, na koncu pa so skoraj vsi odšli. Ostal je Manuel Facchini, kreativni vodja znamke, človek, ki ima izjemen občutek za mlade in poulično modo, vendar ne zanemarja ročne izdelave in visoke mode. Zato je ta znamka, ki ima v Italiji dolgo tradicijo, tako priljubljena: ponuja nosljivo, preprosto modo in obenem kroje, ki jih lahko občudujemo le v Parizu na tednu visoke mode. Cene so temu primerne: niso nizke, a v primerjavi z drugimi znamkami so še vedno dostopne.
Vedno se poigravate z nasprotji, kar je videti tudi v tej, zimski kolekciji. Všeč so nam kratke obleke, močne barve in visoke pete. Kako je nastala ta zadnja kolekcija?
Byblosova raznolika in bogata garderoba je vedno zelo prepoznavna. Modna brv je v znamenju kombiniranja športnega sloga in visoke mode: odlična zmes za kaotično življenje v prestolnici. Na eni strani izjemna športna ženska, ki ljubi udobna oblačila in se ne zmeni za modo, na drugi pa želja po razkošnih, edinstvenih krojih. Soočanje teh elementov vodi do 'genetske mutacije', vsaj jaz sem to tako poimenoval.
Kolekcija je nastala v Los Angelesu, ko sem bil na službeni poti in sem raziskoval mesto. Zame je to mesto življenja, posla in seveda modnih navdihov. V sedemdesetih je bil L. A. poln tehnologije, vse se je razvijalo s svetlobno hitrostjo, jaz pa sem te elemente prenesel v kolekcijo. Nastali so nesimetrični pasovi, suknjiči so se spremenili v ohlapne pletenine, hlače so široko krojene . . Tu in tam so prisotni tudi moški elementi, ki so postali z našo interpretacijo zelo ženstveni.
Tokrat vas je navdihnil Los Angeles, prejšnja kolekcija je bila posvečena samurajem in japonski kulturi, še prej so vam bile blizu glasbene in filmske ikone . . Kje v vsem tem je pravzaprav esenca vaše znamke?
Navdihe iščemo v umetnosti, različni glasbi in pri filmskih ikonah. Gre na primer za določeno osebnost, ki zna spremeniti mentaliteto mladine in s tem navdihne modne oblikovalce. Ni nujno, da kreator vedno narekuje modo, včasih znana osebnost ponudi izvirno rešitev. Poglejmo Madonno: je pojem mode, karkoli obleče, je videti odlično, zadetek v polno – včasih so to pajkice ali ogromni križi okrog vratu, morda 30 let stara pričeska ali šminka v barvi fuksije, ki bi na vsaki smrtnici delovala vulgarno . . A ne na njej, saj jo zna nositi, saj ima tisto posebno karmo. Kot bi bila čarovnica, ki s čarobno paličico vse spremeni v zlato.
Esenca znamke Byblos? Nedvomno se skriva v interpretaciji mode, ki si jo omislijo mladi na ulici. Oni bodo spremenili način oblačenja, ker je to trend sodobnega časa. Mladina je pozorna na vse, kar se dogaja v modnem svetu, pozna trende, kupuje revije, nima pa dovolj denarja za razkošne in vedno bolj pregrešno drage kolekcije. Rešitev je zelo preprosta: ustvarjati svojo modo, pomešati dizajnerske kose s tistimi, ki jih najdemo na bolšjem trgu.
Danes je moda ogromna industrija denarja, obleke so čedalje dražje, kosi znanih modnih oblikovalcev pa vedno bolj nedosegljivi. Lahko upamo, da se bodo stvari spremenile in bo moda dobila novo, bolj dostopno razsežnost?
Mislim, da ne. Potrošnik, ki si lahko privošči visoke cene, je tudi človek, ki želi pokazati svojo družbeno moč, drugačnost. Obleka določene blagovne znamke je znak socialne identitete. Po eni strani želi biti moda most, ki združuje različne kulture in je nekoliko enotna po vsem svetu, po drugi strani pa prav moda dela razlike med človekom, ki si jo lahko privošči, in tistim, ki je ne bo nikoli kupil, ker je preprosto ne more.
Modne oblikovalce občudujem tudi zato, ker vedno pokažete kaj novega. Morda ne gre za popolnoma nov kroj, saj je to skoraj nemogoče, gre pa za osebno potovanje, ki se izraža v oblačilih. Koliko inovativnega lahko še poveste oziroma ali se bo moda kdaj izčrpala?
Težko je narediti nekaj popolnoma novega, saj smo v modnem svetu že vse prikazali in veliko eksperimentirali. Pomembno je biti izviren in obenem ustvarjati modo, ki jo je mogoče nositi. To je edina pot, da se bo uspešno prodajala. Moda, ki je narejena samo za izložbo, je utopija, popolnoma nesmiselna. Znamka Byblos ustvarja tudi v umetniškem svetu: imamo hotele, galerije, linijo za dom, za moške in otroke, modne dodatke . . Imeti moramo široko obzorje.
V Italiji se govori o vedno istih kreatorjih, nadarjeni mladi pa težko pridejo do izraza. Vi ste imeli srečo, saj delate v sklopu zelo znane znamke Byblos, vendar me vseeno zanima, kako težko se vam zdi ustvarjati v okolju, kjer imajo velikani mode popoln monopol.
Ni le težko, nemogoče je. In 'velikanov' ne razumem; rad bi povedal, da so veliki le v modnem smislu, v človeškem pa so podli in tudi kratkovidni. Smešno je, ker se ne zavedajo, da ne bodo večni, nekdo jih bo prej ali slej nadomestil … Jaz mislim, da je prostora za vse dovolj, vendar so krivi tudi novinarji – pišejo le o njih, obiskujejo njihove modne revije in se ne zmenijo za druge. To je začaran krog, lobiji so zelo močni – ti daš meni, jaz dam tebi.
Lorella Flego
Fotografije promocijsko gradivo
ELLE november 2008
