Maja Ferme

1. 9. 2007

Če lahko sanjaš, lahko ustvarjaš.

Če se vam je ob pogledu na fotografijo zazdelo, da ste to prikupno gospodično pred kratkim nekje videli, in si sedaj mislite Aha, to je torej tista, ki je za našo mis oblikovala obleko, imate prav. A Maja Ferme zelo rada eksperimentira s svojo podobo, in ko sva se pogovarjali, je bila že blondinka pa tudi lasje so bili krajši. Kdo ve, morda je, ko to berete, že črnolaska. Nenehno raziskovanje pa je tudi vodilo pri njenem delu in vzrok, da nas znova in znova preseneča z novim.

Njene kolekcije se spreminjajo, tako kot se spreminja sama. Vedno izhaja iz sebe in se sprašuje, v čem bi se sama najbolje počutila. Spoštuje in časti žensko telo. V preteklosti je kar nekaj časa posvetila slikanju aktov ter s tem dodatno spozna­vala telo, odkrivala čare, skrivnosti in lepote. Tako se je tudi naučila, kako ga lahko najbolje razvaja in naredi še bolj privlačnega – med drugim s svilo, njenim najljubšim materialom. Svileni muslin in saten pa sta tista, ki ji omogočata, da oblačila resnično zaživijo na telesu. Da se v njih ujame sveža energija, ki ženski prida čarobnost. Ti materiali zahtevajo ogromno znanja, potrpežljivosti in truda. Maja je zagotovo ena redkih, ki ji ne uspe le izkoristiti prednosti, ki jih svila ponuja, ampak jo zna še dodatno oplemeniti. Da je to dosegla, je morala prehoditi kar dolgo pot. Iz vsake napake se je nekaj naučila, in čeprav so jo veliko stale (cene teh materialov so namreč visoke), je vedela, da le izkušnje privedejo do popolnega poznavanja materiala in da bo le tako lahko ustvarjala oblačila, ki živijo v njeni domišljiji.

Želja po pridobivanju novega znanja jo je popeljala tudi v New York. Tam je začela delati v oblikovalskem podjetju Anna Sui, se ukvarjala z organizacijo modnih revij in zaključila v velikem slogu – s samostoj­no modno revijo v središču Manhattna. Poleg bogatih izkušenj ji je veliko pomenilo tudi družabno življenje. Z veseljem se je udeleževala dogodkov in bila prijetno presenečena, saj so sogovorniki z njo radodarno delili svoje znanje. Pravi, da bi se morali od njih naučiti, da poraz ni nič slabega, je le priložnost, da si nabereš novih izkušenj in tako bogatejši živiš dalje. If you can dream it, you can do it je tam postal njeno življenjsko vodilo, ki ga iz dneva v dan potrjuje. Zaupa nam, da so njene trenutne sanje, ki so že kar blizu uresničitve, razstavno-prodajni prostor v središču prestolnice, in ob tem se ji nariše nasmeh.

V New Yorku je, kot pravi, lahko zadihala s polnimi pljuči. Znašla se je v okolju, kjer je bilo polno izzivov in nešteto možnosti za ustvar­janje in osebni razvoj. Tujina pa ji je omogočila tudi spoznati, kateri so naši aduti in kaj ji lahko nudi naša dežela. Kot največjo prednost izpostavlja sočutje do sočloveka in to, da si še vedno znamo vzeti čas in se poglobiti vase. Njej to omogoča joga. Z njo pridobi novo energijo in najde mir v sebi. Pravo bogastvo se ji zdijo tudi naše naravne danosti in prav prek teh je želela delček Slovenije predstaviti v Ameriki. Izdelala je kolekcijo oblačil, pri kateri je sledila glavni ideji – vodnim ninfam, ki naj bi po pripovedkah živele tudi v naših vodah. So lepotice z izostreni­mi čuti, ki živijo v harmonični povezanosti z naravo in katerih pomen je pomagati ljudem, da se naučijo ravnati z energijami v sebi ter bolje razumeti sebe in vesolje. Oblačila je nadgradila z vzorcem, ki simbolizira vodo. Organsko mehke oblike je narisala v toplih in energičnih barvah, saj je s tem želela vnesti optimizem in gorečnost Slovencev. S kombinacijo lahkotne čutnosti in energije, ujete v vzorec, je prepričala ameriško javnost in očitno tudi našo žirijo. Oblačila so preplet nežnosti in moči, kontrastov, ki se odlično dopolnjujeta. In prav ta dva kontrasta oblikujeta tudi Majo.

Tina Curk

Fotografije Urban Modic, Aleš Bravničar