50. rojstni dan za številne ženske ne pomeni zgolj novega življenjskega obdobja, temveč tudi spremembo v razmišljanju. Po desetletjih prilagajanja pričakovanjem drugih, skrbi za družino in iskanja ravnotežja med različnimi obveznostmi marsikatera ugotovi, da ji ni treba več ugajati vsem. In prav tu se lahko začne pomembna sprememba v samozavesti.
Ameriška psihologinja dr. Gayle MacBride iz organizacije Veritas Psychology za revijo Parade pojasnjuje, da samozavest ne pomeni nujno občutka, da smo v nečem posebej dobri. Veliko pomembneje je, da se dobro počutimo v svoji koži, znamo izraziti svoje mnenje in sprejmemo dejstvo, da se drugi z nami ne bodo vedno strinjali.
Sindom pretiranega opravičevanja
Pri tem opozarja na zanimiv pojav, ki ga opisuje kot sindrom pretiranega opravičevanja. Ne gre za uradno psihološko diagnozo, temveč za vedenjski vzorec, pri katerem se ljudje opravičujejo tudi takrat, ko niso storili ničesar napačnega.
Ženske so pogosto že od otroštva deležne pričakovanj, da morajo biti prijazne, ustrežljive in pozorne na občutke drugih. Raziskave kažejo, da se praviloma opravičujejo pogosteje kot moški, vendar ne zato, ker bi bili moški manj pripravljeni priznati napake. Razlika je predvsem v tem, katero vedenje posamezniki sploh razumejo kot nekaj, za kar bi se morali opravičiti.
Za katere stvari se samozavestne ženske ne opravičujejo več?
- Prva je beseda ne. Po besedah psihologinje številne ženske sčasoma spoznajo, da lahko povabilo ali prošnjo zavrnejo prijazno, vendar brez občutka krivde. Razočaranje druge osebe namreč še ne pomeni, da smo ji povzročili krivico.
- Druga sprememba je povezana z lastnimi potrebami. Ženske, ki so leta skrbele predvsem za druge, se pogosto počutijo sebične že ob misli, da bi sebe postavile na prvo mesto. Toda skrb zase ne zmanjšuje sposobnosti pomagati drugim, temveč jo lahko celo okrepi.
- Tretja stvar je zavzemanje prostora in priznavanje lastnih dosežkov. Marsikatera ženska je navajena zmanjševati pomen svojega znanja in uspehov, da ne bi delovala domišljavo. Z leti pa lahko spozna, da priznati svoje sposobnosti ni isto kot biti vzvišen.
- Četrta sprememba se nanaša na odnos do staranja in lastnega telesa. Gube, sivi lasje in telesne spremembe so pogosto predstavljeni kot nekaj, proti čemur bi se morale ženske boriti. Psihologinja poudarja, da samozavest ne pomeni nujno navdušenja nad vsako spremembo videza, temveč predvsem svobodo, da o svojem telesu odločamo brez nenehnega prilagajanja pričakovanjem drugih.
- Peta stvar pa je osebna rast. Z leti se lahko spremenijo prijateljstva, navade, življenjske vloge in vrednote. Takšne spremembe včasih spremljata žalost ali občutek izgube, vendar to še ne pomeni, da smo naredili nekaj napačnega oziroma da se moramo zaradi svojih odločitev opravičevati.
Kako se znebiti navade pretiranega opravičevanja?
Psihologinja svetuje, da se pred opravičilom za trenutek ustavimo in vprašamo, ali smo komu resnično povzročili škodo ali pa nam je zgolj neprijetno, ker se nekdo ne strinja z našo odločitvijo. Pomaga lahko tudi sprememba besednjaka. Namesto samodejnega opravičevanja lahko v določenih okoliščinah izrazimo hvaležnost, denimo z besedami "Hvala, ker ste počakali" ali "Hvala za povabilo, vendar se ga ne morem udeležiti". Pomembno je tudi, da po postavljeni meji ne čutimo potrebe po neskončnem pojasnjevanju svoje odločitve.
Zakaj se takšna samozavest pogosto razvije prav po petdesetem letu? Po mnenju MacBrideove so pomembne predvsem življenjske izkušnje. Ženske so do takrat pogosto že prestale izgube, naredile napake, premagale težave in večkrat na novo oblikovale svoje življenje. Nekatere imajo tudi več finančne neodvisnosti, odrasli otroci pa jim omogočajo več prostora za lastne želje.
Bistvo ni v tem, da bi se morale ženske nehati opravičevati, kadar storijo napako. Gre za spoznanje, da niso odgovorne za vsako razočaranje drugih in da imajo pravico živeti v skladu s svojimi potrebami, vrednotami in odločitvami.
