Moj otrok kadi marihuano

1. 9. 2010
Moj otrok kadi marihuano (foto: Fotografija promocijsko gradivo)
Fotografija promocijsko gradivo

Kako naj se o tem prepričam? Kako naj se odzovem? Kaj naj storim? Poiskali smo nekaj odgovorov na splošna vprašanja staršev …

Ali nas mora dejstvo, da najstnik kadi marihuano, skrbeti?

Vse je odvisno od pogostosti in vzroka za to početje. Gre za nelegalno drogo, čeprav mehko, vendar je dejstvo, da najstnik zvečer pokadi džojnt, postalo del najstniških obredov. Če ostane uživanje občasno, namenjeno le posebnim priložnostim, ni razloga za vznemirjanje. Resnična nevarnost, tako kot pri vseh drogah, preži na šibke osebnosti, ki lahko podležejo odvisnosti.

So določeni najstniki v večji nevarnosti?

Verjetno bodo otroci, ki jih je zaznamovalo težavno otroštvo, uteho iskali v uživanju marihuane ali alkohola. Strokovnjaki pa opažajo tudi, da se podobno dogaja z najstniki, ki so jih starši preveč zavijali v vato. V navidezno popolnih družinah se pogosto pojavi problem pomanjkljive komunikacije, ki lahko najstnike potisne v iskanje tovrstnega bega. Pretirano uživanje marihuane pa je lahko pogojeno tudi z določenim travmatičnim dogodkom, kot je smrt enega od staršev ali ločitev (ki jo je otrok težko prenesel).

Pomeni marihuana vedno prvi korak do drugih drog?

Večina najstnikov to drogo preneha uživati, ko odrastejo. Strokovnjaki na splošno ugotavljajo, da se pri vseh vrstah droge in v vseh obdobjih od pet do 10 odstotkov uživalcev razvije v prave odvisnike. Vendar se moramo zavedati, da je večina odvisnikov od trdih drog svojo pot začela z marihuano, zato moramo ostati pozorni.

Kako vemo, ali je stanje resno?

Stanje je resno, ko najstnik nima več volje, da bi se družil s prijatelji ali se udeleževal običajnih dejavnosti, ko se mu zjutraj ne ljubi vstati ali ko šprica pouk. Učitelji morajo starše opozoriti, če sumijo, da njihov otrok v šoli kadi. Včasih mladostniki za seboj puščajo sledi, kot so papirčki za zvijanje ali celo vrečice marihuane. V takšnem primeru se je treba z njimi pogovoriti, saj gre lahko za nezaveden klic na pomoč. Če najstnik noče, da bi ga zasačili, bo dobro poskrbel za to.

Kako naj se odzovemo?

V teh letih zastraševanje s posledicami ni učinkovito, najstniki so v obdobju raziskovanja lastnih meja. Bolj ko kaznovati je treba zbrati pogum za iskren pogovor, in če ta postane preveč konflikten, za pomoč poiskati strokovnjaka. Starši se morajo vprašati tudi, kakšen zgled so sami. Če zvečer ne zmorejo brez kozarčka alkohola, v katerem iščejo sprostitev, ali si z uspavali pomagajo zaspati, otrokom neposredno sporočajo, da si z nekaterimi snovmi lahko zagotovimo boljše počutje.