Trboveljčanka Simona Lampe je v tretjem desetletju svojega življenja svoj hobi – modno oblikovanje - spremenila v svoj poklic in ustanovila znamko GDČ.
Po izobrazbi ste ekonomistka, celo magisterij ste naredili. Kako ste se znašli v modnih vodah?
Po duši sem umetnik, vizualist, ampak to sem si priznala šele z delom v ekonomiji, v bančništvu. Besedo priznala sem uporabila zato, ker v času, ko sem se vpisovala na faks, sta bila ekonomija in pravo najpopularnejša. Na kakšne umetniške smeri sploh nisi smel pomisliti, saj se od tega vendar ne da 'živeti'. In tako sem šele pri rosnih tridesetih v resni firmi spoznala, da sovražim disciplino, hierarhijo in nesvobodo pri delu. Dejstvo, da si del ogromnega sistema, številka, brez višjega cilja, pravzaprav samemu sebi namen, me je ubijalo.
V iskanju prave življenjske poti, sem večno ljubezen do ustvarjanja iz blaga spremenila v služenje za denar. In prepričana sem, da sem s preteklimi izkušnjami, ki so mi dale veliko znanja iz marketinga, organizacije in vodenja, to storila veliko bolj samozavestno, kot če bi bila oblikovalec že po izobrazbi. Sedaj se ne sprašujem, 'kaj bi bilo, če …', ker enostavno vem, kako je na drugi strani.
Zdaj pa ustvarjam, poslušam dušo, izvajam projekte ponoči ali podnevi – kaj češ lepšega kot dejstvo, da so moje nore ideje nekaterim pisane na kožo. Srečna sem, saj na nek način spreminjam svet!
Kakšna je gospodična Simone Lampe?
Je najstnica, ki sanja; mladenka, ki se uči spoznavati srečo in bolečino, ter gospa, ki je spoznala pravo ljubezen do življenja na temelju ljubezni do same sebe prvo. Elegantna dama in večna zapeljivka.
Zakaj ste svojo znamko poimenovali GDČ oziroma Gospodična?
Gospodična ne pomeni dobesedno, da so moje kreacije namenjene samo mladim ženskam. Sploh ne. Kot pravi moj slogan: 'Dovoliš si drznost. Šokiraš z barvami. Prehitevaš trend. Gospodična si. Nevezana na leta! ' Torej za ženske vseh starosti, vendar mlade po duši. Z imenom moje blagovne znamke sem se kar nekaj časa ukvarjala. Nisem želela le svojega imena in priimka. Na koncu sem že obupala, ko sem v besedno igro vključila še moža. Prisluhnil mi je, ter kot to znajo moški, brez komplikacij, psihoanaliz in okraševanj, z eno besedo opisal žensko mojega videnja: Gospodična! Ja, to je to. Sploh pa mi je všeč kratica GDČ.
Od kje črpate ideje za nove kreacije?
V mojih možganih obstajata realni in imaginarni svet in oba vseskozi delujeta. Imaginarni svet je moj svet kreacij. Nenehno premleva, sestavlja, kombinira, barva, nikoli ne spi. Včasih se mi zdi, da mi bo glavo razgnalo od teh vibracij. Zato rada splezam visoko v Alpe, kjer se zdi, da sva samo jaz in vesolje. Bo dovolj slikovito, če rečem, da samo pri seksu res odklopim ta svet? (smeh)
Tudi v sanjah sem že komu skreirala obleko ali delala popravke. Sicer pa je največje gojišče idej zagotovo skladišče blaga. Prvo selekcijo naredijo oči, nato pa dotik z izbranim blagom sproži formule, ki so zapisane v podzavesti. In tako se počasi rojeva obleka.
Kaj najraje izdelujete?
Vse za ženske. Vsekakor ne večerne kreacije, kot je to tipično za slovenski trg kreatorjev, kjer dominirajo tisti, ki znajo kreirati večerne obleke največ dveh tipov. Ampak je pa res, da se od tega najboljše zasluži, zato jih tudi jaz rada delam. (smeh) Sicer pa obožujem plašče in hlače, poslovne kostime. Pred kratkim sem zopet naredila punčko za Unicefove dobrodelne namene. To je še posebej užitek delati. Letos se mi zdi, da je res posebna, moja Teeny.
Katere modne smernice, ki so trenutno priljubljene, se vam zdijo najbolj posrečene?
Pajaci z baggy hlačami so nori. Pa pajkice ter jopiči, antistres moda, ker je telesu prijazna. Ampak na žalost jo Slovenke prevečkrat izkoristijo za prikrivanje nezadovoljstva s svojim telesom.
Najboljša moška izjava je zagotovo ta, da ne razumejo 'izuma' kavbojk, ki jih prekrivajo široke oblekice do kolen, saj s tem ženske zakrijejo vse; dekolte, zadnjico, noge … In prav imajo!
H katerim barvam, krojem, vzorcem in materialom se pri oblikovanju največkrat zatečete?
Oblikovanje je odkrivanje, potovanje, zato se ne želim uokviriti v neke izbrane vzorce, barve, pa četudi so ti lahko prodajna uspešnica, stalnica, prepoznavna koda. Želim ohranjati neko zdravo mero umetnice in podjetnice hkrati. Z vsako naslednjo kolekcijo se bolj spoznavam in poglabljam v svoje notranje svetove. Izziv so mi nenavadni kroji, asimetrija, izraziti materiali, barve, čeprav sem v zadnjem času vzljubila tudi preprostost in čiste linije. Trenutno delam čistko med kičem in minimalizmom v moji glavi. Precej naporna stvar. (smeh)
Kaj lahko pričakujemo od Simone Lampe v prihodnosti?
Gospodična je pred kratkim našla svoj dom, preselila se je iz Črnuč na Gornji trg v staro Ljubljano, v katero se je zaljubila. Počasi se že pripravlja na zimo. Upam, da mi uspe svoje sanje zaviti v prelepo zimsko pravljico in vam jo uprizoriti v katalogu in modni reviji. Dolgoročno pa mogoče celo doktoriram in začnem predavati na fakulteti za oblikovanje tekstilij.
Treba je poučiti že mlade, da pomeni moda v prvi vrsti biznis in šele nato umetnost in da je poleg talenta pomembna veščina lobiranja. Predmet bi lahko poimenovala Ekonomika mode, ker ima tudi moda svoje zakonitosti povpraševanja in ponudbe. Malo šale, ampak sploh ni slaba ideja. Nekoč, ko bom jaz že zelo izkušena? In kaj na bi to pomenilo, izkušena? Ko bom razstavljala na sejmih v tujini? Mogoče, tudi to so moje sanje …
Fotografije osebni arhiv
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah