... čustveno stkane zgodbe o odnosih med materjo in hčerjo.
Izgubljena hči
Elena Ferrante
Italijanska profesorica angleščine Leda se po selitvi svojih hčera v Kanado k njunemu očetu, njenemu bivšemu možu, odloči, da bo nekaj časa preživela ob jonski obali. Tam ji na plaži pade v oči razširjena neapeljska družina. Leda od daleč ostroumno analizira razmerja znotraj družine, kar jo vrača v lastne mladostne spomine, ko je sama postala mati. Ledino analiziranje družine oziroma odnos matere in hčere jo vrne v niz lastnih spominov, še zlasti v čas, ko je sama postala mati. Skozi odkritost, neposrednost in nepozabnost avtoričinega sloga pisanja nam vsebina romana v nadaljevanju razkriva, kaj vse se je dogajalo z Ledo pred mnogo leti, kakšne odločitve je sprejemala kot starš in zakaj je povezana z mlado mamico Nino.
Cankarjeva založba
Ladivine
Marie NDiaye
Pripoved se začenja v manjšem kraju nekje v pariški regiji. Preprosta ženska črnskega rodu se preživlja kot služkinja premožnih družin in hkrati skrbi za hčerko, katere očeta, najverjetneje belca, je sama videla zgolj enkrat v življenju. Hčerki Malinki prikriva svoj greh in samo sebe zavaja, da bo moškega nekoč zagotovo še srečala. Svetlopolta hčerka je sprva pridna in prizadevna, z leti pa jo materin črnski videz vse bolj vznemirja. Ker ne najde razumevanja med sošolci, mamo preprosto zataji, češ da je njena služkinja. Med materjo in hčerjo se odnos vse bolj krha. Malinka opusti šolo in se preseli v Bordeaux, kjer se preimenuje v Clarisse, in kot natakarica zaživi svoje sanje, vse dokler ji mati ne pride na sled.
Založba Sanje
Ivana pred morjem
Veronika Simoniti
V romanu se prepletajo tri družinske zgodbe, ki jih pripoveduje neimenovana vnukinja oziroma hči glavnih junakinj: babice Ivane in mame Pine. Pripovedovalka se iz Pariza vrne na Primorsko, da bi po mamini smrti pospravila hišo in jo dala v prodajo. Vnukinja med starimi fotografijami odkrije eno, na kateri noseča babica drži svojo petletno hčer za roko, na zadnji strani pa je zapisana letnica 1943. Kaj se je zgodilo z Ivaninim drugim otrokom, kdo je bil njegov oče? Pripovedovalka opisuje povojno življenje deda, babice in mame. Počasi odkriva, da je bila Ivana zelo posebna ženska močnega značaja, in tudi to, zakaj je babica gojila neizmerno, že skoraj bolestno skrb in ljubezen do hčerke Pine.
Cankarjeva založba
Ure v materini sobi
Tanja Stupar Trifunović
Poetičen roman, v katerem je bistven odnos med mamo in hčerjo, s katerim se razkriva njuna (patološka) zgodovina. Pravzaprav gre za nekakšne monologe, namišljene dialoge, spomine, prebliske, zgodbe glavne pripovedovalke, v kateri se odnos mati-hči zabrisuje; dostikrat namreč ne vemo, ali gre za materin ali hčerin del. »V njenem ogledalu zdaj vidim isto utrujeno žensko. Oči mi zasijejo od žalosti in ganjenosti od sreče. Ona je tu. Tu je ona. Ujeta v ogledalu. V vonju sobe in v meni. Ne bo odšla. Matere ne odhajajo. Ostajajo v nas. V svojih sobah.« To je roman o iskanju topline materine ljubezni znotraj hčere, ki bi ji pomagala živeti v svetu, kakršen je, in se učinkovito spoprijemati z njim.
Založba Goga
Da bi sladko zaspala
Alenka Kesar
Tretja knjiga Alenke Kesar z naslovom Da bi sladko zaspala govori o Alenkini močni povezanosti z mamo ter mamini hudi bolezni, ki je žal zmagala nad njeno voljo do življenja. V knjigi pretresljivo opiše njen boj z rakom, razčlovečenje, ki ga je bolezen pustila za seboj, in čustva, ki so divjala v avtorici. Obenem je to knjiga o ljubezni med mamo in hčerko, ki se je v maminih zadnjih treh letih še okrepila in obema pomagala, da sta prenesli neizogibno: mamino slovo in Alenkino žalovanje.
Pripravila Petra Windschnurer
Fotografije: Promocijsko Gradivo
