Vsak starš želi le najboljše za svojega otroka in k temu seveda spada tudi dobra izobrazba. Toda običajna pojmovanja o šolskem uspehu se kar precej razlikujejo od novejših znanstvenih spoznanj.
1. Kot učenci se v manjših skupinah naučijo več.
Ne. Številne študije dokazujejo, da število otrok v posameznem razredu ne igra nobene vloge pri učnem uspehu. Učiteljem je sicer učenje v večjih razredih bolj naporno, toda zato se tudi bolje pripravijo in so bolj učinkoviti. Znanstveniki tudi menijo, da učitelji ne izkoristijo prednosti malih razredov.
2. Pisanje SMS-ov slabo vpliva otrokovo izražanje.
Ne.Test, s katerim so primerjali redne pisce SMS-ov s sošolci, ki tega ne počnejo, je pokazal ravno nasprotno. Imeli so boljši besedni zaklad in jih prekosili celo v pravopisu.
3. Igranje glasbila spodbuja inteligenco.
Ne. Dolgo se je domnevalo, da imajo otroci, ki se učijo igranja na instrument, prednosti tudi pri učenju (na primer matematike). Na žalost ni nikakršnih znanstvenih dokazov, da bi vaje igranja na glasbilo zviševale inteligenco. Velja pa, da so možgani ob muziciranju zelo aktivni, in to seveda ne škodi. Otroci se bodo seveda največ naučili iz dejavnosti, ki jih veselijo.
4. Učenci, ki se učijo latinsko, se lažje učijo tudi drugih tujih jezikov.
Ne. Vemo sicer, da je latinščina osnova vseh jezikov, toda to še ne pomeni, da nam njeno poznavanje omogoča hitrejše učenje drugih tujih jezikov. Prav nasprotno: učenci, ki se učijo latinsko, naj bi imeli celo več težav s slovnico drugih tujih jezikov. Nekoliko boljši so le pri nemški slovnici. Nemščina za začetnike je primerna bolj za odrasle. Otroke pa lahko vpišete v nemški otroški vrtec.
5. Vaja dela mojstra.
Da in ne. Za dosego učnega cilja si mora en učenec prizadevati več, drugi manj, pogosto tudi odvisno od področja tematike. Toda brez določene mere vneme ne bo uspelo ne enemu ne drugemu. Vaja ni mišljena v smislu napornega učenja ali stalnega ponavljanja, temveč sta veliko bolj pomembna razumevanje in uporaba znanja.
6. Če veliko spi, se nikdar nič ne nauči.
Ne. Živčne celice so še posebej aktivne med spanjem. Takrat predelujejo informacije in skladiščijo naučeno. Spanje je še posebej pomembno v fazah učenja. Raziskovalci možganov zato odsvetujejo, da bi otroci pred spanjem gledali napete filme ali pa igrali takšne računalniške igrice. Obstaja namreč nevarnost, da sveže pridobljeno znanje ne bo pristalo v dolgoročnem spominu, ampak ga bodo prekrili drugi, močnejši dražljaji.
7. Ponavljajoče branje vodi do učnega uspeha.
Ne. Kdor bere – čisto vseeno je, kako pogosto – lahko še zdaleč ne razume teksta. Veliko bolj učinkovito je, da s svojimi besedami nekomu drugemu razloži prebrano in obratno.
8. Največ se naučimo iz napak in kritik.
Da in ne. Iz napak se naučimo, česa in kako nečesa ni dobro narediti. Stalna kritika in nenehen pritisk doma pa lahko dobesedno uničita otroško pripravljenost za učenje. Razred največ pridobi od napak posameznikov: če učitelj pravično in pravilno popravi učenca, se iz te napake uči ves razred. Toda isti učenec ne sme postati 'učni objekt'.
9. Otroški možgani so vpojni kot goba.
Ne. Otroci se naučijo le tisto, kar je v določenem trenutku pomembno za njihov razvoj. Naloge morajo ustrezati njihovi starosti in njihovim sposobnostim. Stalne preobremenitve so najhujša napaka, ki jo naredijo starši.
10. IQ določa oceno.
Da in ne. Inteligentni otroci se sicer hitreje učijo. Toda za šolski uspeh so poleg inteligenčnega kvocienta zelo pomembni motivacija, vztrajnost in disciplina, česar pa jih morajo naučiti starši.
Tekst arhiv Lisa
Fotografija promocijsko gradivo Oilily, iz kataloga The Countrylife za pomlad-poletje 2011, .pdf datoteka)
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere