Otroci, ki niso odraščali v spodbudnem in čustveno varnem okolju, lahko razvijejo nezdrave navade, ki jih pozneje prenašajo v svoje odnose in vplivajo na njihov pogled na svet. Predstavljamo šest vedenjskih vzorcev, ki se pogosto pojavljajo pri ljudeh, ki so odraščali ob čustveno nedostopnih starših.
1. Pričakujejo, da bodo drugi sami prepoznali njihova čustva
Ljudje, ki v otroštvu niso bili deležni tolažbe, imajo lahko tudi v odrasli dobi občutek, da jim primanjkuje čustvene podpore. Čeprav drugih ne želijo obremenjevati s svojimi težavami, globoko v sebi hrepenijo po razumevanju in sočutju. Pogosto upajo, da bo nekdo sam opazil njihovo stisko in jim ponudil tolažbo, ne da bi morali zanjo prositi. Zaradi čustvenega zanemarjanja v otroštvu so se namreč naučili, da je izražanje potrebe po podpori nekaj nezaželenega.
2. S težavami se vedno spopadajo sami
Tudi kadar so obdani z ljudmi, ki jih imajo radi, posamezniki, ki so odraščali ob čustveno hladnih starših, pogosto težko prosijo za pomoč. Namesto da bi se nekomu zaupali, svoje skrbi in težave raje zadržijo zase.
Strokovna svetovalka Jessica Frick pojasnjuje, da se ljudje, ki so doživeli travmatične izkušnje, pogosto težko odprejo drugim in jim zaupajo. »To vodi v samodestruktivno vedenje: oseba se izogiba bližini, zato drugi začnejo verjeti, da si je sploh ne želi, kar le še dodatno okrepi njene prvotne strahove,« pojasnjuje Frick.
3. Potrebe drugih postavljajo pred svoje
Čeprav se ob lastnih težavah pogosto umaknejo vase, so takšni posamezniki običajno med prvimi, ki priskočijo na pomoč drugim. Potrebe in želje drugih pogosto postavljajo pred svoje, tudi kadar to pomeni, da zanemarijo lastno dobro počutje.
Ker so bili sami v otroštvu prikrajšani za čustveno podporo, želijo drugim ponuditi prav tisto, česar sami niso bili deležni. Dobro namreč vedo, kako je, ko v težkih trenutkih nimaš nikogar, ki bi te potolažil. Takšna skrb za druge lahko izvira iz močno razvite empatije.
4. Zmanjšujejo pomen lastnih čustev
Otroci, ki jih starši niso tolažili, se lahko naučijo, da so njihova čustva nezaželena ali nepomembna. Ker jim nihče ni pokazal, kako čustva prepoznati, izraziti in uravnavati, jih začnejo dojemati kot nekaj, kar je najbolje potlačiti. Če so jim starši pogosto govorili, naj nehajo jokati, si lahko v odrasli dobi podobne stvari dopovedujejo kar sami.
Ko so prizadeti ali jezni, svoje občutke prezrejo in se prepričujejo, da pretiravajo oziroma da ni razloga za razburjenje. Pogosto zmanjšujejo pomen lastne stiske. Če jih kdo vpraša, zakaj so slabe volje, bodo najverjetneje odgovorili z besedami »Saj ni nič«, saj ne želijo biti drugim v breme.
5. So nenavadno zadržani in molčeči
Tihe in zadržane ljudi pogosto označujemo za sramežljive, vendar pri posameznikih, ki so odraščali brez čustvene podpore, ni nujno tako. Zadržanost namreč ni vedno posledica sramežljivosti ali strahu pred družbenimi situacijami.
Ljudje, ki v otroštvu niso bili deležni tolažbe, se lahko naučijo, da je varneje svoja čustva zadržati zase. Namesto da bi izrazili, kaj mislijo ali čutijo, se zato pogosto odločijo za molk. V družbi ljudi, ki jim zaupajo in ob katerih se počutijo varne, pa lahko postanejo precej bolj sproščeni, zgovorni in odprti.
6. Nenehno analizirajo vedenje drugih in dvomijo o sebi
Nenehno analiziranje razpoloženja, čustev in vedenja drugih je lahko del vsakdana ljudi, ki so odraščali brez ustrezne čustvene podpore. Ker v otroštvu niso imeli priložnosti razviti občutka za zdravo izražanje čustev, lahko v odrasli dobi postanejo pretirano pozorni na razpoloženje drugih, njihovo govorico telesa in še tako majhne spremembe v vedenju.
Tudi prijaznost drugih lahko včasih dojemajo kot nekaj sumljivega ali se ob njej počutijo nelagodno. Pogosto se sprašujejo, ali imajo ljudje okoli njih res dobre namene, ali jim lahko zaupajo in ali so njihovi lastni občutki v določeni situaciji sploh upravičeni.
Čeprav so lahko opisani vedenjski vzorci povezani s čustvenim zanemarjanjem v otroštvu, sami po sebi še ne pomenijo, da je posameznik odraščal ob čustveno nedostopnih starših. Na naše vedenje in odnose namreč vplivajo tudi številne druge izkušnje in osebnostne značilnosti.
Vir: YourTango
