AlmiraSadar, Draž, Tanja Zorn Grželj, Farandula, Niti Niti, Katja Magister in Akultura. V približno enakem zaporedju mi je kolekcije pred revijo uspelo potipati, pogledati in se o njih pogovoriti z oblikovalci v zaodrju.
Razburljiva zadeva, vam rečem. Kot bi počeli nekaj prepovedanega. Kukanje, špeganje, še posebej kadar svoje večmesečno delo tudi oblikovalci sami 'ljubosumno' čuvajo. Nekaj besedic in neizrečena želja: »Tako ali tako bo vse kmalu na pisti.«
Razumem, še kako razumem, prvi vtis z obešalnika je čisto nekaj drugega kot prvi vtis na brezhibni manekenki pod sojem reflektorjev. Potem je tu še strah in trepet socialnega medmrežja, bog ne daj, da se še pred revijo na njih pojavijo detajlne fotografije ali opisi kolekcij. Naj 'slikar' predstavi svoje delo, kot se spodobi, uokvirjeno, kot si sam želi. Privoščite mu dostojnih, vloženemu trudu primernih deset minut.
Kakšne so obleke? Kdo je najboljši? Moja usta so zaprta, vse dokler manekenke strumno ne odkorakajo zadnjega defileja. Zdaj je čas, da še enkrat, tokrat v pisni obliki pohvalim svoje štiri najljubše kolekcije prvega dne.
AlmiraSadar
Njena kolekcija je v zaodrju na obešalnikih delovala zadržano, na pisti pa se je absolutno razigrala. Vesela, optimistična, polna življenja in šarma. Kot bi združili francoske junakinje Sonie Rykiel in romantiko Nine Ricci. Da bombažna srajčevina ne bi ostala samo srajčevina, si oblikovalka ob pastelnih barvah privošči še zanimive detajle v obliki nepričakovanih volumnov, plise (na poliestru) in okrasne 3D-elemente. Všečno in še enkrat poletno razigrano.
Katja Magister
Všeč mi je bila ideja, da tradicionalni vzorec kara združi z danes nadvse priljubljenim in trendnim digitalnim potiskom. Še posebej ker je barvna napetost tople rdeče in hladne modre (morski valovi) pripomogla k energičnosti precej izčiščenih krojev. Njena plapolajoča mini-maksi obleka s karo 'vlečko' je gotovo ena od kreacij, ki bi jo želela v svoji omari.
Draž
Ko ti Urška in Tomaž razkrijeta zgodbo, ki tiči za njunimi pleteninami, se ne moreš upreti želji, da bi fino pletivo pogledal pod drobnogledom, najraje bi posegel po 'secirnem nožu' in do zadnjega atoma razčlenil spleteno. Tokrat sta v svoje mojstrovine zapletla fotografije senc avtorice Eve Petrič. Če pomislim, da sta morala abstraktne sence aplicirati na 'telo' in pri tem ustvariti všečno podobo telesa, vem, da sta imela veliko dela; in ko pomislim, da je bila v igri še asimetrija, vem, da sta garala. Ne glede na vse – končni rezultat v družbi s pleteno čipko je dober, je avtorski, je poželjiv.
Akultura
Čeprav je Alenka Globočnik svojo vizijo ženske vedno gradila na prepoznavni silhueti ženskega telesa, je tokrat delovala izven prej omenjenih okvirov, kar je vsekakor vredno pohvale. Usnju tako doda novo dimenzijo, poletno dimenzijo, sodobnost in hkrati brezčasnost. Stroge volumne in asimetrijo zmehča z uporabo fluidnih materialov, ki lepo poosebljajo peščene sipine puščave, ki je bila eden od navdihov za njeno kolekcijo Dotik Maroka. Bi si pa želela malenkost bolj dodelanih stajlingov, tako da pod oblekami ne bi bilo videti spodnjega perila.
Novo na Metroplay: “Če narediš veliko, lahko izbereš najboljše” | DAVID TAVČAR, ELLE DEKOR 2024