Naša Elle ima 15 let. Zgodovina, ki jo soustvarja, pa sega kar nekaj stoletij nazaj. Prinašamo vam vse, kar ste vedno želeli vedeti o zgodovini ženskih revij, pa se niste spomnili vprašati.
Od prvega lista do čisto prave revije
Prva ženska revija je leta 1693 pod naslovom The Ladies' Mercury izšla v Veliki Britaniji. Pojavila se je kot različica moške revije, njen jasen namen pa je bil odgovoriti na vsa najbolj prefinjena in neobičajna vprašanja, povezana z ljubeznijo, poroko, vedenjem, oblačenjem in naravo ženskega spola. Govora je bilo o devicah, soprogah in vdovah. V nasprotju z današnjimi bogatimi, razkošnimi revijami je bila ta dobesedno list papirja, na katerem je bilo besedilo natisnjeno na obeh straneh. Njena zgodovina se je končala po štirih izdajah. Zgodovina ženskih revij ni obeležena le s pravili mode in dostojnim vedenjem, čeprav se je ta tematika v neki obliki zadržala v podobnih publikacijah vse do danes. Nekatere revije so bile ustvarjene, da bi ustrezale sistemom, ki ženski niso bili naklonjeni. Nekatere so nastale samo kot znanilke novih obzorij za izražanje ženske moči. Z današnje perspektive so ženski časopisi zanimiva heterogena masa. Sledijo tako družbenemu pritisku na ženske kot tudi njihovemu neomajnemu odporu.
V 19. stoletju je v Franciji kot tednik izšel Le Droit des femmes z neprikritim namenom zagovarjanja reform zakonskih pravic žensk. Zahteve so vključevale družinske nasvete za pomoč ženskam, ki so bile zlorabljene v odnosih, izboljšanje izobraževanja za dekleta, več sredstev za zmanjšanje prostitucije. Zahtevali so enake plače za enako delo in zaposlovanje kvalificiranih žensk v njihovem poklicu kot tudi omogočanje ženskam, da upravljajo svoje premoženje in bogastvo. Lepo bi bilo reči, da je bila ta revija napredna za svoj čas, bolj pošteno pa je reči, da je napredek razvoja pravic žensk neznosno počasen in da moramo nekatere od teh zahtev še vedno zahtevati same.
Temna plat zgodovine ženskih revij
Nasveti o tem, kako biti vredna in dobro oblečena, so bili včasih del ekskluzivne vsebine v veliko izdajah ženskih revij. Avtorji ali vsaj pobudniki teh so bili moški. In prav ti so v središču revij podlegli družbenemu sistemu, ki pa so ga uvedli – uganili ste – prav tako moški. Ni narobe dejstvo, da so bile ženskam ponujene teme o zakonskem življenju in materinstvu. Te so tudi danes pomembne. Napačna sta bila njihova omejenost in ukazovalni ton. Celo Nemčija je v svojih najtemnejših časih izdajala žensko revijo, edino svoje vrste, ki jo je vladajoči sistem dopuščal. Njene teme so obsegale vse od izbora šol za neveste in vzorcev za šivanje do spodbujanja žensk za reprodukcijo, seveda z zaželenimi očeti. Ta revija je imela pred začetkom druge svetovne vojne impresivno, skoraj dvomilijonsko naklado. Obstajal je tudi dodatek k reviji, ki je bil namenjen dekletom. V središče je postavljal razvoj močnih in aktivnih žensk z besedili o zdravju, izobraževanju in športu. Usposabljali so jih za planinarjenje in oskrbo ranjencev ter jih pripravljali za bodoče materinstvo. Zagotovo hvalevredna agenda, če le ne bi bilo grozljive totalitaristične predpostavke.
Naslovnica slovenske Elle, december 2007
V sovjetski Rusiji so bile najpomembnejše revije naslovljene Gospodinja in Delavka. Velik del zgodovine ženskih revij so zaznamovale tiskovine, ki so temeljile na odporu in alternativi patriarhalnim pravilom. Prve pomembne izdaje so bile tiste, ki so želele informirati ženske, odgovoriti na vprašanja, ki jih je bilo neprimerno vprašati. Želele so vsaj povezati ženske, ki so dolgo živele odtujene od drugih, vsaka v svojem urejenem stanovanju. Poleg obstoječih pritiskov je težko čutiti, da je kakršnakoli bitka dobljena. Kot da bi z ženskimi revijami šlo le za odvrnitev pozornosti, ob kateri bi pozabile, da se sistem ne spreminja, spremembe so samo kozmetične. Z večjo močjo žensk, ki so se trdoglavo upirale omejitvam, je postala zgodovina bolj sijoča.
Žena, mati in delavka na Slovenskem
Začetki ženskih revij na Slovenskem segajo v leto 1897, ko je izšla Slovenka, s katero so želeli spodbujati ženske k branju slovenske pisane besede. Pozneje so se pod uredniško taktirko Ivanke Anžič v reviji našle tudi teme o ločitvi, prostituciji, spolni vzgoji in feminizmu. Reviji Slovenska žena in Slovenska gospodinja sta obdelovali tradicionalne teme. Žensko se je obravnavalo kot ženo, mater in delavko. Z revijami so želeli ženskam dati prijetno branje, po drugi strani pa jih prepričati, da je izenačenje položaja med spoloma pomembno.
S prvo svetovno vojno, ko so ženske poprijele tudi za tipično moška dela, pa je prišlo do premika. Tipična ženska podoba se je odmaknila od sramežljivosti, ki je bila značilna za žensko v 19. stoletju, prostor je dobilo uvajanje modnih rubrik, ki so izpostavljale tudi žensko telo. Prvi slovenski modni list je nastal po prvi svetovni vojni, leta 1921. Vesna je bila bogato ilustrirana revija. Predstavljali so domače in tuje trende za ženske in moške, za zadnje redkeje. Predstavili so tudi pomembne ženske, posvetili so se otrokom, interjerju, gledališču. Izšlo je le pet številk.
Z njo pa sta urednika Ivan Lah in Ivan Vavpotič slovenskemu prostoru predstavila modno fotografijo. Med vojnama je svoj prostor dobila revija Ženski svet, ki se je ukvarjala z odpravo podrejenega položaja žensk. Po drugi svetovni vojni je revija Naša žena skrbela za oblikovanje žensk in deklet v socialistične delavke. V času Jugoslavije je med letoma 1969 in 1971 v skupno državo prišla prva licenčna revija, in to prav Elle. Pri nas se je imenovala Ona. Nastajala je v sodelovanju s pariško različico revije. Ženske je opremljala z nasveti za notranjo opremo, vzgojo in nego, ponujala je psihološki kotiček, potopise in zgodbe slavnih.
Si Elle lit, elle lit Elle. Če ona bere, bere Elle.
Hélèn Gordon je bila rojena leta 1909 v ruskem mestu Rostovu na Donu, iz katerega je s starši najprej pobegnila v Turčijo, potem pa v Pariz v času oktobrske revolucije. Odraščajoča v mestu luči, ljubezni in originalnega šika, je končala študij književnosti in etnografije. Najprej je delala v muzejih in se lotila dela, ki je sčasoma postalo njena kultna novinarska kariera pri revijah Paris-Soir in Marie-Claire. Nedolgo za tem, ko se je poročila s še enim novinarskim 'prodigyjem', se je Hélèn ponovno znašla na begu. Tokrat stran od druge svetovne vojne v New York. Zahvaljujoč tekoči angleščini, je nadarjena Hélèn, poročena Lazareff, hitro začela delati pri reviji Harper's Bazaar. Postala je urednica strani za ženske v New York Timesu. Po vrnitvi iz ZDA je zakonski par Lazareff, imenovan dvoglava pošast novinarstva, začel novo obdobje – Pierre je osnoval France-Soir, medtem ko je Hélèn luči sveta prvič predstavila Elle.
Naslovnica slovenske Elle, december 2010
Prva številka revije Elle je izšla 21. novembra leta 1945 na le 24 straneh, in to le nekaj mesecev po tem, ko so ženske v Franciji dobile volilno pravico. Prva izdaja revije je bila objavljena na papirju, ki je bil grob kot star kruh. Lazareffova je jasno izražala svoj feministični položaj. Bralke je nagovarjala s spoštovanjem, pozivala jih je, da pridobijo finančno neodvisnost in se postavijo kot moškim enake. Verjela je, da bodo prav ženske ključne pri družbeni evoluciji. Med drugim je Elle v francoski zgodovini izšla kot prva revija s fotografijami v barvah. Te so bile kupljene v New Yorku in so predstavljale prelomnico za žanr revij, ki naj ne bi toliko predstavljale mode, kot jo narekovale. Čeprav je revija obdržala tradicionalne segmente, kot so recepti in vzorci za šivanje, je bila uredniška politika usmerjena v preraščanje okviro v ženskih revij, ki so s svojim predstavljanjem mode spominjale na kataloge. Tako je promovirala osebe iz sveta mode in visoke mode, a ne le posameznih kreacij in trendov. Tako se je rodil sistem modnih zvezd, kot ga poznamo danes.
Du sérieux dans la frivolité, de la l'ironie dans la grave! Resnost v lahkomiselnosti, ironija v resnosti!
Hélènin slogan je bil resnost v lahkomiselnosti in ironija v resnosti. Revija je to filozofijo obdržala vse do danes. Elle razume, da se manjše teme ne izključujejo z velikimi temami niti niso manj pomembne. V prvem desetletju je poleg Lazareffove uredniško mesto zasedala tudi feministka, novinarka, aktivistka in bodoča političarka Françoise Giroud. Elle je vedno spodbujala bralke, da razvijajo in izražajo tudi svoja druga stališča, ne le v modi. Vztrajno je pozivala k uveljavljanju novoizvoljenih volilnih pravic. Elle se opredeljuje predvsem kot modna revija, vendar se nikoli ni izogibala zahtevnim temam. V osemdesetih je prišlo do spremembe politike Elle, saj so se začele pojavljati izdaje tudi po drugih državah. Revija je še vedno skrbela za opolnomočenje bralk in s svetlobno hitrostjo postajala prepoznana mednarodna franšiza.
Naslovnica slovenske Elle, februar 2017
V Sloveniji je Elle začela izhajati leta 2005 pod vodstvom Urške Božič, ki je pozneje uredniško delo predala Barbari Sekirnik. Tudi Barbara je z izjemno skupino avtoric in avtorjev uspešno vodila revijo in vzdrževala njen sloves vodilne modne revije v Sloveniji. V letih obstoja slovenske Elle so tako zanjo pisali številni avtorji, med drugim Urša Jerkič, Katja Golob, Hermina Kovačič in Tadej Golob. Delo odgovorne urednice je pred letom in pol prevzela Petra Windschnurer, ki pa še vedno opravlja tudi funkcijo modne in lepotne urednice, saj je prav modi in lepoti od začetka prve izdaje revije Elle predana z vsem srcem.
Feminizem in pravica ženskih revij
Ženske revije se pogosto vključujejo v feministične razprave. Nekatere se jih le dotaknejo, druge se jih lotijo z vso silo. Feministi pa ženskim revijam nasprotujejo, odkar obstajajo eni in drugi. Toda jasna meja med ženskimi in feminističnimi publikacijami je že zdavnaj izginila. Preden se zapletemo v vrtinec razprav o (ne)zmožnosti uskladitve feminističnih stališč s sistemom današnjega potrošništva, iz katerega je skoraj nemogoče izstopiti, se ustavimo ob preprostem dejstvu: ženski žanri so ponekod manipulativno izkoriščeni v skladu s prevladujočim ideološkim stališčem. Pogosto so bili začetniki dojemanja novih, širših perspektiv in so ženskam vedno ponujali zatočišče pred vsakodnevnimi pritiski. Ni slučaj, da so v desetletjih množičnega vstopa žensk na trg dela revije postale pomemben žanr, saj zadovoljujejo potrebe tistih, ki so nenehno v gibanju ter težko najdejo čas za počitek in zbranost, ki bi jo lahko posvetile zahtevnejšemu čtivu.
Naslovnica slovenske Elle, Marec in April 2020
Ženska revija ostaja nesmrtna oblika kljub hudi konkurenci spletnih izdaj, prelistavanjem brez konca na družbenih omrežjih. Nič ne more zamenjati užitka ob pričakovanju nove številke in občutka gladke površine nove revije v rokah. Njeno neskončno listanje, pri čemer pogled vedno obstane na čem drugem. Roberta Myers, nekdanja glavna urednica ameriške Elle, je povedala: »Naše bralke so dovolj mlade, da življenje doživljajo kot avanturo, in dovolj stare, da imajo sredstva, da ga živijo kot takega.« Čeprav je težko zagotovo reči, kaj pomeni doživljati življenje kot avanturo in kdo se lahko pohvali s potrebnimi sredstvi, da bi ga takega živel, bo Elle svojim bralkam vedno predstavljala zaščiten prostor mentalnega miru, lepote, domišljije in hedonizma. V tem norem svetu nenehnega hitenja to vsi potrebujemo – majhen odmor od preteklosti, skrbi, pragmatičnih odločitev. Naša in vaša Elle še vedno raste, odrašča in spoštuje svojo osupljivo tradicijo ter domače in svetovne ikone. Od nekdaj se odpira novim izzivom in mladim talentom. Vesel 15. rojstni dan in naj jih Elle doživi vsaj še enkrat toliko – vive les femmes, vive la mode, vive Elle! f
ELLE skozi leta
1945–1949
Prvo naslovnico krasi risba nasmejane in šik mlade ženske, ki drži nenavdušeno mačko. Prvi lepotici z naslovnic sta bili Bettina in Capucine. Elle se zaljubi v Balmain, Balenciago in Lanvina. Posebno ljubezensko afero ima s Christianom Diorjem, ki je takrat gradil začetke svojega bodočega imperija in prepoznavne silhuete. Povojni čas obeleži lahka moda, manj je strogih linj, kar ponazarja novorojeno sproščenost in optimizem.
1950–1959
Doba Jackie Kennedy, Marilyn Monroe in Audrey Hepburn. Revija se obrača k bolj dostopni modi, preprosti eleganci. Ta se uveljavlja kot predhodnica ameriške športne elegance, ki se je šele razvijala. Uredniki se obrnejo na velike trgovine in ustvarijo prva nam zdaj dobro poznana nakupovalna mesta. Brigitte Bardot krasi prvo številko, posvečeno prêt-à-porter modi. Na modnem horizontu se pojavita Givenchy in Pierre Cardin, veliko vrnitev doživlja Chanel, Diorja po smrti nasledi Yves Saint Laurent.
1960–1969
Ženske so vse bolj zaposlene, nosijo hlače in džins, odkrivajo T-majice s čudaškimi potiski, opuščajo ekstravagantno modo. Pod škarjami Andréja Courrègesa se pojavijo minice, YSL ustvari ženski smoking. V Elle se pojavljajo nova imena, kot so Rykiel, Hechter, Cacharel. Poslušajo Beatlese, gledajo filme iz kinematografije novega vala, kupujejo tabletke, strižejo si lase, doživljajo zgodovinska 60. leta. Lepotica Catherine Deneuve dobi eno od prvih naslovnic v karieri, ki traja še danes.
1970–1979
Antimoda! Sedemdeseta od šestdesetih podedujejo bogastvo kombinacij, a se zaradi prekomerne proizvodnje poceni oblačil izgublja značilen slog prejšnjega desetletja. Prevladujejo kič, uniseks kavbojke, šali, retro motivi, patchwork in folklorna estetika. Umre Gabrielle Chanel, Balenciaga se upokoji. Veliki oblikovalci prepuščajo mesto ustvarjalcem, kot so agnès b., Kenzo, Castelbajac, Alaïe in Sonia Rykiel. Nepozabni Helmut Newton naredi kultne fotografije Charlotte Rampling, ki začenja kariero. Elle odpira prostor za pogovor o ločitvi, kontracepciji, delu in umetni oploditvi. Lazareff zapusti revijo, Françoise Giroud postane sekretarka novoustanovljenega Etat à la Condition féminine (Država za status žensk).
1980–1989
Elle preroško napoveduje mednarodno slavo tujim oblikovalskim imenom, kot sta Armani in Ralph Lauren. Ženske nosijo visoke čope, velike volnene puloverje z obveznimi dodatki: uhani, rokavicami, velike elastike za lase, ki jih je Carrie Bradshaw prezirala … Vlada mešanje stilov, kot je kombiniranje suknjiča Chanel s kavbojkami. Jean Paul Gaultier lansira mornarski šik in njegove znane steznike. Začne se doba supermodelov, ki jo vodi Elle Macpherson, imenovana The Body. Sledijo ji Linda Evangelista, Ines de la Fressange in Cindy Crawford. Elle postane svetovna znamka. Nežna blondinka Claudia Schiffer postane zvezda. Toda časi postajajo temnejši, Lazareffova umre, na pohodu je epidemija aidsa.
1990–1999
Težki časi na vseh frontah – vojne, brezposelnost, borzni zlom. V svetovno modo vstopa minimalizem, nosijo se klasični kosi: plašč balonar, bela srajca, T-majica. Martin Margiela vzdržuje revijo na zapuščeni metro postaji. Čas je za ustvarjalce močnega izraza: Galliano je pri Diorju, McQueen pri Givenchyju, Jacobs pri Vuittonu, McCartney pri Chloé, Ford pri Gucciju, potem pri YSL … Gaultier, znan kot modni l'enfant terrible, odpira svojo modno hišo. Zvezde so Karen Mulder, Kate Moss, Laetitia Costa. Elle obožuje Chanelovo muzo Vanesso Paradis, ki odrašča pred bliskavicami kamer.
2000–2009
Modni trendi postajajo globalni v večji meri kot kdaj prej. Ker ni izrazitega sloga, se moda vrača k trendom prejšnjih desetletij. Od retro glamurja do hipijevskega mozaika in androgene estetike. Zvezde tekmujejo z modeli, ko je Charlotte Gainsbourg, ki s svojo sproščeno eleganco zapeljuje Balenciago. Moda je v krizi po smrti Saint Laurenta, McQueenovem samomoru in Gallianovem antisemitskem škandalu. Elle je neusmiljena, ustanovi fundacijo za pomoč izobraževanju in emancipaciji žensk po vsem svetu.
Mednarodni mreži revije Elle se pridruži slovenska izdaja.
Priredila Klara Podergajs
Fotografiji: Elwing Henri In Shutterstock
