V visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp na izpostavljeni lokaciji je zraslo novo zatočišče - Bivak pod Skuto, ki je nastal ob sodelovanju studiev OFIS arhitekti, AKT II iz Londona, ŠD Freeapproved, PD Ljubljana Matica ter Univerze Harvard.
Bivak je bil zasnovan na osnovi studija znotraj Šole za arhitekturo Univerze Harvard iz Bostona, ZDA, kjer so ameriški študentje pod mentorstvom Roka Omana in Špele Videčnik (OFIS Arhitekti) jeseni 2014 pripravili štirinajst projektov bivakov v slovenskih gorah. Pretežni del finančnih sredstev tega edinstvenega mednarodnega visokogorskega projekta v slovenskih gorah so prispevali sponzorji in donatorji iz tujine.
Projekti v visokogorju predstavljajo poseben izziv arhitektom, statikom in oblikovalcem. Razmere, ki jih pogojujejo veter, sneg, nevarnost plazov, razgiban teren, pripekajoče sonce in divji viharji narekujejo posebne arhitekturne oblike in zasnove konstrukcije. Bivak je objekt, ki predstavlja prvinsko obliko, simbol zavetja. Namenjen je začasnemu zatočišču pred slabim vremenom, kot počitek ob izjemno napornih plezalnih ali pohodnih turah in podobno.
Špela Videčnik, arhitektka, na vprašanje o tem kaj dela visokogorske objekte tako posebne in zahtevne pojasnjuje: "Oblikovanje interjerja narekuje skromnost, ki je povsem podrejena funkciji, saj mora v minimalnem prostoru zagotavljati zavetje in prenočišče tistih, ki se vanj zatečejo. Zunanjo obliko in izbor materialov pa pogojujejo ekstremne razmere v visokogorju."
Na osnovi tradicionalnih slovenskih alpskih arhitektur, stavbnih elementov, materialov, struktur in oblik so študentje pripravili različne koncepte. Izbrana je bila različica, ki najbolje povzema karakter strme dvokapnice, ki označuje številne tradicionalne lesene gradnje v slovenskih gorah.
Oblika in nekateri detajli so bili glede na nasvete Anžeta Čokla ter statika delno spremenjena in prilagojena konkretni rabi, zahtevnim razmeram ter boljši funkcionalnosti.
Da mora bivak v neokrnjeni visokogorski naravi slediti tudi določenim nenapisanim pravilom, Rok Oman, arhitekt, dodaja: "Lega v visokogorju narekuje spoštovanje naravnih danosti. Objekt mora biti fiksiran tako, da se skala in teren ohranjajo in čim manj poškodujejo. Izbor materialov, barv in struktur mora slediti naravnemu ambientu v katerem se objekt nahaja."
Bivak sestavljajo trije moduli. Vhodni modul je namenjen vstopu, spravilu opreme ter s priročnim pultom pripravi obroka. Srednji omogoča spanje in je s klopmi hkrati tudi prostor za druženje. V zadnjem je pograd namenjen izključno spanju. Z obeh strani se preko panoramskega stekla odpira prelep pogled v dolino Kamniške Bistrice in na severni strani na Skuto in okoliške gore.
"Kljub majhnosti iz vidika načrtovanja, logistike ter umestitve," pripominja Špela Videčnik, "je bil projekt bivaka zahteven izziv za vseh preko 50 sodelujočih, povečini strokovnjakov, ki imamo izkušnje z gradnjami v bistveno večjih merilih."
Skoraj vsi udeleženci so na projektu sodelovali na prostovoljni bazi s spoštovanjem in ljubeznijo do slovenskega visokogorja, katerih želja je, dodaja Anže Čokl, "da bo novi bivak planincem dolga leta odlično služil in da bodo skrbni, saj bo le tako bivak ostajal v enaki popolnosti."
Projekt je bil za več kot 50 sodelujočih pravi izziv, zato je nova pridobitev slovenskih gora vsekakor vredna vašega postanka.
Novo na Metroplay: “To ni starost, to je zrelost” | LADEJA GODINA KOŠIR, ELLE ZELENO 2024