Mini vrt z malo zelenja, na katerega pridemo iz osrednjega bivalnega prostora. V zgornjem nadstropju tudi terasa s moderni počivalniki in z razgledom na zeleni del mesta. Le streljaj od strogega središča Ljubljane ima domovanje tričlanska družina v nizki, le petstanovanjski hiši in zdi se, kot da hrup mestnega vrveža do nje sploh ne seže.
Skrita v ulici nekje v zahodnem delu Ljubljane je varno spravljena za visoko temno ograjo. Čeprav je celotna hiša (delo arhitektov Roka Klanjščka in Aleša Vrhovca) temna, se zdi zelo diskretna, kljub sodobni arhitekturi kockastih oblik skorajda neopazna. Majhno asfaltirano dvorišče vodi mimo garaže, ki se drži hiše. Pozneje ugotovim, da ima družina, ki nam je odprla vrata, neposredni vhod vanjo z dvorišča na kateremu se nahaja tenda. Kako priročno!
Še eno dvorišče obstaja, in to za hišo. Z njega vodi pot v posamezna stanovanja, ki so kljub prvotnemu vtisu majhnosti celotnega kompleksa prostorna. Postavljena so v dva nivoja: pritličnega in nadstropnega. Naši gostitelji so si omislili manjšo vežo, iz katere vrata najprej vodijo v kabinet. Na njihovih vratih so tudi komarniki za vrata. Pot v osrednji prostor približno 120 m2 obsegajočega stanovanja pelje mimo domiselne omare, skrite pod stopnice. Nato se odpre osrednji, večfunkcionalni prostor, ki ima senčila za okna. Združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, ki se podaljša v vrt. Posebno poleti dnevna soba postane prava za druženje in lenarjenje, tudi obedovanje.
Osrednji prostor v bivališču zaznamuje sodobno pohištvo ravnih linij v rjavih odtenkih – od kremaste do čokoladne. Prevladuje temno rjava, ki se zdi večna. Lastnik bivališča pove, da so tako razmišljali tudi oni, ko so izbirali opremo s pomočjo strokovnjakov ljubljanskega podjetja Artidea; njihovi nasveti so ‘zakrivili’ zgodbe v skoraj vseh prostorih.
Vodilo pri opremi dnevnega prostora so bila pravzaprav tla. Parket temnejše barve jih je navdahnil pri izboru preostalih kosov, za katere so sprva mislili, da bodo pretežki. Bali so se, da se bodo trendovske kuhinje, h kateri pristajata daljša jedilna miza, jedilna klop in minimalistično zastavljena omarica za dnevno sobo, kjer prevladuje tanka televizija, hitro naveličali. A ugotavljajo, da je bila odločitev pravilna.
»Kuhinja bo večna! « je prepričan lastnik. »Za zdaj smo se odločili za bele stene in dokaj neopazne dodatke, skladne s pohištvom. V prihodnje bomo spremembe vnašali predvsem z različnimi barvami sten in drznejšimi dodatki.« Med njimi že zdaj vsekakor izstopajo svetila znanih italijanskih proizvajalcev. Če se najprej zdijo tiha komponenta, kaj hitro ugotoviš, da so močan element, ki bi ga lahko izvzeli. Svetila so nekakšne umetniške skulpture, ki se vklapljajo v okolje in obenem funkcionirajo po svoje. Če bi se družina kdaj preselila, bi jih lahko mirno odpeljala s seboj. Ujela bi se povsod!
Lesene stopnice pripeljejo v prvo nadstropje s kopalnico, ki ima na oknih plise, zakonsko spalnico, otroško sobo in prostorom, ki ga uporabljajo za omaro in napravo za fitnes. S hodnika je vhod na teraso, na kateri se ustavi čas: razgled na zeleni del mesta ponuja možnost sproščanja po napornem dnevu. Za dodatno senco je na njej tudi tenda. Presenečata tišina in spokojnost, ki ju zaradi neposredne bližine mestnega vrveža ne bi pričakovali.
Prava mestna oaza miru!
Hermina Kovačič
Fotografije Fulvio Grisoni
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah