Po 40. letu se presnova postopoma spreminja, zato postane izbira hrane še pomembnejša. Če telesu pravočasno zagotovimo kakovostna hranila, bomo tudi v poznejših letih lažje ohranili zdravje, energijo in vitalnost.
Kaj svetuje stroka?
Ruska nutricionistka Zuhra Pavlova opozarja, da je po 40. letu še posebej pomembno omejiti hitro prehrano, močno predelana živila in ocvrte jedi. Po njenih besedah lahko pogosto uživanje mastnega mesa prispeva k težavam z jetri, srčno-žilnim sistemom in sklepi. Njena priporočila se skladajo tudi z ugotovitvami raziskav številnih mednarodnih zdravstvenih organizacij.
Predelano meso: zakaj ga je dobro omejiti?
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je predelano meso – med drugim klobase, salame, hrenovke in slanino – uvrstila v skupino 1, kar pomeni, da obstajajo trdni znanstveni dokazi o njegovi povezavi z nastankom raka.
Po podatkih IARC vsakih dodatnih 50 gramov predelanega mesa na dan poveča tveganje za raka debelega črevesa za približno 18 odstotkov. Rdeče meso je medtem uvrščeno v skupino 2A, kar pomeni, da je verjetno rakotvorno za človeka.
Opozorilo: ta razvrstitev ne govori o velikosti tveganja, temveč o trdnosti znanstvenih dokazov. Kos salame zato ni primerljiv s cigareto. Sporočilo stroke je predvsem v tem, da je predelano meso priporočljivo uživati zmerno in ne vsakodnevno.
Sladkor: koliko je preveč?
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da prosti sladkorji predstavljajo manj kot 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, idealno pa manj kot 5 odstotkov.
Med proste sladkorje sodijo dodani sladkorji ter sladkorji, ki jih najdemo v medu, sirupih in sadnih sokovih. V praksi to pomeni manj sladkih pijač, peciva in izdelkov iz bele moke. Nutricionistka svetuje tudi previdnost pri uživanju belih testenin in sladkanih kosmičev za zajtrk.
Kaj izbrati namesto tega?
Dobra novica je, da teh živil ni treba povsem črtati z jedilnika. Dovolj je, da jih uživamo redkeje in jih postopoma nadomeščamo s hranilno bogatejšimi živili.
Strokovnjaki priporočajo:
- stročnice (fižol, lečo, čičeriko in grah),
- polnozrnata žita ter ajdo,
- morske ribe in pusto perutnino,
- zeleno listnato zelenjavo, brokoli in gobe,
- orehe in druge oreščke,
- začimbe, kot sta kurkuma in kumina,
- zadosten vnos tekočine, predvsem vode in nesladkanih zeliščnih čajev.
Nasvet uredništva ELLE
Sprememb se lotite postopoma. Namesto da bi čez noč opustili vse priljubljene razvade, vsak teden uvedite eno manjšo spremembo. Sladek prigrizek zamenjajte z oreščki, bele testenine s polnozrnatimi, predelano meso pa prihranite za posebne priložnosti.
Prav majhne, dolgoročno vzdržne navade običajno prinesejo boljše rezultate kot stroge diete in prepovedi.
Opozorilo: Vsebina je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom ali prehranskim strokovnjakom. Če imate zdravstvene težave ali načrtujete večje spremembe prehrane, se posvetujte s strokovnjakom.
Viri: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), priporočila WHO o vnosu prostih sladkorjev, citymagazine.rs, n1info.hr.
