Študija je pokazala, da določena živila negativno vplivajo na pričakovano življenjsko dobo. Čemu se torej moramo izogibati?
Ko gre za prehrano, si pogosto zatiskamo oči. Ne glede na to, kako dobro to vemo in kolikokrat nam to rečejo, si še vedno redno privoščimo hrano, ki ni preveč dobra za naše zdravje. Prav tako niso dobra za okolje. Ne da bi se tega v celoti zavedali, to, kar jemo, neposredno vpliva na našo življenjsko dobo, v dobrem in slabem. Da bi to razumeli, so znanstveniki z Univerze v Michiganu (ZDA) razvili indeks, ki prikazuje, koliko nas ti slastni, a žal škodljivi gurmanski užitki stanejo ne v denarju, temveč v dragocenih minutah življenja.
Preberite še:
- "Charlotte pričeska" bo letos poleg paža najbolj zaželena: Tako jo nosijo nekatere slavne dame
- Kaj se dogaja v vašem telesu pri 41 letih po mnenju strokovnjakov in kaj lahko storite, da bo prehod v menopavzo čim lažji
Katera hrana je naš največji sovražnik?
Raziskovalci so razvrstili približno 5853 živil iz različnih kategorij, kot so sladkarije, sir in meso, pa tudi zelenjava, sadje, stročnice, oreščki in ribe. Ocenili so, ali ti izdelki skrajšujejo ali podaljšujejo pričakovano življenjsko dobo. Ni presenetljivo, da nas sladke pijače, hot dogi, piščančja krilca in pice prikrajšajo za več minut življenja, medtem ko nam sadje, neškrobna in mešana zelenjava, žitarice in kuhana semena nekaj minut pridobijo.
Na primer? Uživanje hot doga (z govedino) vas lahko stane 36 minut zdravega življenja (predvsem zaradi škodljivega učinka predelanega mesa); za gazirano pijačo je to -2,4 minute življenja, za cheeseburger -8,8 minute in za pico -7,8 minute.
Porcija oreščkov namesto tega lahko prihrani 26 minut, sendvič z arašidovim maslom +33 minut in sardine s paradižnikom +82 minut!
Kaj morate jesti, da podaljšate svojo življenjsko dobo?
Raziskovalci so živila razvrstili tudi glede na njihov prehranski in okoljski vpliv ali kratkoročno globalno segrevanje. Med zdrava in okoljsko trajnostna živila spadajo oreščki, sadje, zelenjava, stročnice, polnozrnata žita in nekateri morski sadeži, med živila z nizko hranilno vrednostjo, katerih proizvodnja je povezana z velikim vplivom na okolje (tj. izpusti toplogrednih plinov), pa sodijo govedina, predelano meso, svinjina in jagnjetina, živila na osnovi sira in nekatere jedi iz lososa. Nasprotno pa je večina perutnine, mlečnih izdelkov, živil na osnovi jajc in kuhanih žit spadala v vmesno območje.
"Naša analiza je tudi pokazala, da bi lahko z nadomestitvijo le 10 % dnevnega vnosa kalorij iz govedine in predelanega mesa z izbranim sadjem, zelenjavo, oreščki, stročnicami in morskimi sadeži dosegli znatno izboljšanje zdravja, kar pomeni 48 prihranjenih minut na osebo na dan in 33 % zmanjšanje ogljičnega odtisa prehrane," je navedeno v študiji. Torej veste, kaj morate storiti.
Novo na Metroplay: Anja Ramšak o poroki, ljubezenski zgodbi, vrnitvi v jutranji radijski program in hobijih