Zadnja leta se veliko govori o škodljivosti holesterola in ali ste vedeli, da obstajata 'dober' in 'slab' holesterol? Razkrivamo, kako vplivata na naše zdravje in kakšne so zaželene vrednosti maščob v krvi.
Vzrok za povišane maščobe v krvi je pri več kot polovici bolnikov v nepravilni prehrani, pri ostalih pa je kriv dedni dejavnik. Zaradi genetskega dejavnika se povišane vrednosti krvnih maščob odkrijejo tudi pri suhih ljudeh. Nesporno je, da nižji holesterol pomeni manjšo pojavnost sodobnih srčnih bolezni, vendar obstajajo nekateri znaki, da je izjemno nizek holesterol lahko škodljiv.
Holesterol je maščoba, ki se običajno nahaja v telesu in ima zelo pomembno mesto pri njegovem delovanju. Je pomembna sestavina vsake celice v telesu, sestavni del moških in ženskih spolnih hormonov, nadledvičnih hormonov in vitamina D ter žolčnih kislin, ki sodelujejo pri prebavi. Telo samo ustvari 70 % holesterola, 30 % prisotnega v telesu pa prihaja iz hrane živalskega izvora. V telesu nastaja v jetrih in se od tam po krvi prenaša do mesta v telesu, kjer ga potrebujemo.
Preberite še:
- Obleka, vredna kraljice: Brigitte Macron na državni večerji na vrhuncu elegance v obleki z visokim razporkom in kovinsko ogrlico
- Sharon Stone dokazala, da so gležnjarji v tej barvi obvezen zimski kos, saj povzdignejo vsaj stajling
Kaj je dober (HDL) in kaj slab (LDL) holesterol?
Holesterol je vrsta maščobe, topen v maščobi, in ker je kri večinoma voda, so za njen transport po krvi potrebni posebni transporterji. Imenujejo se lipoproteini in so pravzaprav kombinacija maščob in beljakovin. Obstajata dve vrsti lipoproteinov:
- LDL ('slab') holesterol, ki prenaša holesterol v celice, tkiva in organe
- HDL ('dobri') holesterol zbira in prenaša odvečni holesterol nazaj v jetra, kjer se izloči
Če je holesterola LDL v presežku, se ta odlaga na stene žil in pride do ateroskleroze, zato je 'slab'. Če je HDL holesterola več, se holesterol bolj transportira in krvne žile se ga 'očistijo', tako da je HDL holesterol 'dober'. Nižji kot je LDL holesterol in višji HDL holesterol, manjše je tveganje za nastanek ateroskleroze in njenih zapletov.
Trigliceridi so maščobe, ki jih zaužijemo in so shranjene v maščobnih celicah našega telesa kot skladišče energije. Vse, kar pojemo več kot potrebujemo, se pretvori v trigliceride in odloži v obliki maščobnih oblog v telesu. Ko zaužijemo manj hrane, kot jo potrebujemo, se te maščobne obloge porabijo. Če so torej trigliceridi v krvi povišani, je prehrana prvi korak pri reševanju te težave.
Kakšne so "zaželene" vrednosti maščob v krvi?
Pred odvzemom krvi za analizo maščobe je treba 15 ur pred odvzemom krvi ne jesti. Zaželena raven skupnih maščob je 5,2 mmol/l, holesterola LDL 3,4 mmol/l, holesterola HDL nad 1,6 mmol/l, trigliceridov pod 1,70 mmol/l.
Ali se visok holesterol pogosteje pojavlja pri moških ali ženskah?
Visok holesterol se zaradi spolnih hormonov pogosteje odkrije pri moških kot pri ženskah. Moški spolni hormon testosteron znižuje raven dobrega (HDL) holesterola, ki je čistilec odvečnega holesterola v krvi. Zaradi estrogena so ženske manj dovzetne za zvišanje ravni holesterola v krvi, a le do menopavze, ko se izenačijo z moškimi.
Kakšen pomen ima prehrana pri povečanju krvne maščobe?
Znanstveniki menijo, da je vzrok povečanih maščob v krvi pri več kot polovici bolnikov nepravilna prehrana, pri preostalih pa je kriv dedni dejavnik. Zaradi genetskega dejavnika imajo lahko tudi vitki ljudje povišane vrednosti maščob. Pri debelih ljudeh so ogroženi predvsem tisti, katerih maščobno tkivo je pretežno lokalizirano v predelu okoli trebuha. Obseg pasu, večji od 80 cm pri ženskah in 94 cm pri moških, služi kot dober pokazatelj možnega tveganja za srčne bolezni in možgansko kap.
Je nizek holesterol zagotovilo za dolgo življenje?
Nesporno je, da nižji holesterol pomeni manjšo pojavnost sodobnih bolezni srca, vendar to ne pomeni nujno, da bomo živeli dlje. Nihče ne ve zagotovo, zakaj, vendar obstajajo nekateri znaki, da je izjemno nizek holesterol lahko škodljiv. Za ljudi z nizkim holesterolom se zdi največja nevarnost možganska krvavitev, pri kateri oslabljena krvna žila poči in povzroči hemoragično kap. Verjetno je določena količina holesterola potrebna za ohranjanje krvnih žil v možganih.
Med Japonci je mogoče opaziti zanimiv pojav. S spremembo tradicionalne prehrane se je povprečna vrednost holesterola začela dvigovati, zmanjšala pa se je neverjetno visoka pojavnost hemoragičnih možganskih inzultov (možganska kap). Obstajajo študije, ki kažejo na povezavo med nizkim holesterolom in večjo pojavnostjo raka debelega črevesa in poškodbami jeter.
Z nižjim holesterolom se lahko počutimo slabše in smo bolj agresivni kot z višjim holesterolom. Znanstveniki razpravljajo o tej teoriji in obstajajo raziskave, ki jo podpirajo. Pogostnost velike depresije je večja pri starejših moških z nizkim holesterolom.
Obstajajo domneve, da zniževanje holesterola na nek način vpliva na zmanjšanje serotonina – snovi v možganih, ki je odgovorna za dobro razpoloženje in tako vodi v depresijo in agresivnost. Vprašanje je, kakšna je najnižja varna raven holesterola. Znanstveniki še nimajo odgovora. Predpostavlja se, da je kritična vrednost holesterola pod 4,1 mmol/l.
