To je najboljši čas za spanje.
Vsem poznan občutek, ko nas v najbolj prijetnem trenutku iz sladkega spanca prebudi budilka. Potrebujemo dolgo časa, da pridemo k sebi, da razumemo, kje smo, kasneje pa se ves dan počutimo preobremenjene. Vendar pa obstaja način, da se vedno zlahka zbudite.
Med spanjem se človek premika med dvema glavnima fazama spanja: hitrim in počasnim spanjem. Dober spanec je sestavljen iz 5-6 takih popolnih ciklov. Znanstveniki so izračunali trajanje vsakega izmed njih, kar je omogočilo vedeti, v katerem obdobju bo telo v REM fazi spanja in se takrat najlažje zbudi.
Preberite še:
- Dragocen vir mineralov in vitaminov: Kitajsko zelje je diuretično superživilo, ki znižuje raven sladkorja v krvi in pomaga pri hujšanju
- Ljubezenski horoskop za december 2024: Kdo začne spletno romanco, kdo izgubi vero v zakon in kdo dobi novo priložnost
Človek v povprečju zaspi v 15 minutah, zato, če se morate zbuditi ob 6. uri zjutraj, je najbolje iti spat ob 20.45 ali 22.15. Seveda, če sta spanje in prehrana zdrava in pravilna, potem se mora oseba po 7-urnem spanju zbuditi sama.
Ob kateri uri naj gremo spat?
Najboljši čas za spanje in počitek je od 21.00 do 00.00. Pred polnočjo se 1 ura spanja šteje za 2 uri, kar sodobni znanstveniki potrjujejo. Polnoč je čas počitka za vso naravo, saj je sonce v najnižjem položaju. Sonce je odgovorno za zakone časa, zato sta dnevna rutina in prehrana tesno povezana s sončno aktivnostjo. V tem trenutku človeški živčni sistem počiva. Če želite to potrditi, lahko izvedete poskus: Pojdite spat ob 21.00, nato pa se zbudite ob 1.00 ali 2.00. In počutili se boste, kot da ste se dobro naspali. Na vzhodu veliko ljudi živi po tem režimu.
Center za medicino spanja Cenas v Ženevi predlaga, da naj bi mladostniki (od 14 do 17 let) spali od 8 do 10 ur, odrasli (od 26 do 64 let) od 7 do 9 ur, starejši (nad 65 let) pa od 7 do 8 ur.
Ob kateri uri naj zjutraj vstanemo?
Od 2. do 6. je aktivna posebna energija, ki daje navdušenje in vedrino. Katera energija deluje v časovnem obdobju, v katerem se človek zbudi, potem bo delovanje takšne energije čutiti čez dan. Zato se zbudite med 2. in 6. uro zjutraj in ves dan boste pod vplivom vata energije – vedrine.
Japonski znanstveniki so opravili tudi raziskavo o času pred sončnim vzhodom in odkrili naslednje: V času pred zoro posebni sončni žarki prodrejo v ozračje in povzročijo poseben učinek v telesu. V tem trenutku telo deluje na dva načina, noč in dan, to je v pasivnem in aktivnem načinu. In v tem trenutku se zgodi prehod iz nočnega v dnevni način.
Če oseba v tem času spi, se ta preklop ne zgodi. Potem ves dan dela v oslabljenem načinu in se bori z zaspanostjo, ker je v napačnem načinu. Od tod stalna uporaba kave in čaja, ki sta blaga opojna sredstva.
Tudi ta čas (od 2. do 6.) je odličen za čiščenje telesa, tako da če se človek zgodaj zbudi, potem se telo naravno očisti in osvobodi toksinov.
Spalni vzorci pri odraslih
V zgodnji odrasli dobi, med 18. in 25. letom, "na kognitivne funkcije, čustveno regulacijo in zorenje prefrontalnega korteksa možganov (odgovoren za sprejemanje odločitev in nadzor impulzov) močno vpliva ustrezen spanec," pravijo strokovnjaki. Dober spanec je bistvenega pomena za "optimalen spomin, razvoj možganov in učenje". Prednost mladih odraslih je, da proizvajajo visoke ravni melatonina, hormona spanja. Zato lažje zaspijo in ostanejo zaspani. Odrasli sčasoma ohranijo redne vzorce spanja. V starosti od 26 do 44 let je tempo dela lahko intenziven, tedni so lahko naporni, poleg tega pa se je treba spoprijeti še z družino. Redna ura spanja in zbujanja je bistvena za splošno dobro počutje in obvladovanje stresa.
Pomanjkanje počitka in okrevanja lahko vpliva na telesno in duševno zdravje. S staranjem proizvodnja melatonina začne rahlo upadati. Poleg tega se med 45. in 59. letom starosti začne zmanjševati sposobnost telesa za okrevanje. Ljudje imajo lahko težave s spanjem ali pa potrebujejo več spanja, da se počutijo popolnoma spočiti. Utrujenost se lahko pojavi prej zvečer. Med menopavzo se pri ženskah lahko pojavijo motnje spanja, nespečnost in nočno potenje.
Po 60. letu starosti spanje nima več zgolj obnovitvene vloge; postane bistveno za ohranjanje kognitivnih funkcij in vpliva na imunski sistem. Na spanje vplivajo jemanje zdravil, spremembe cirkadianega ritma (podobnega notranji uri) in zmanjšana proizvodnja melatonina. Posledično lahko ljudje trpijo zaradi motenj spanja, hodijo prej spat in se prej zbujajo.
