Tudi letos nam je v uredništvu revije Elle Slovenija trenutni situaciji navkljub uspelo že osmič zapored podeliti nagrade Elle Style Awards. Tokrat sicer v nekoliko drugačni luči, a zato nič manj čarobno. Snemanje za Elle Style Awards je letos potekalo v čudovitem ambientu hotela Grand Koper, kjer smo z očarljivo Mojco Mavec razglasili tokratne nagrajence. Nagrado Elle Športnica je tokrat prejela Janja Garnbret.
Kaj vam pomenijo nagrade, kot je Elle Style Awards?
Nagrade, kot je Elle Style Awards, mi pomenijo ogromno zato, ker sem tako prek športnih dosežkov prepoznavna tudi v nekem drugem svetu. Športne nagrade velikokrat prejmemo, ampak nagrade, kot je ta, ne pridejo pogosto, zato sem počaščena, da sem prejemnica te nagrade.
Kakšni so vaši prvi spomini na plezanje?
Plezati sem začela, ko sem bila stara šest let, in moj prvi spomin, ki se ga spomnim s prvega treninga, je, da sem bila edina med otroki, ki ni hotela s stene, plezala sem pol ure skupaj, ves čas sem bila na steni, občutki pa so danes v bistvu še zmeraj isti kot takrat, ko sem bila prvič gor. Še vedno se počutim lahkotno, močno, čisto v svojem svetu. Skratka, občutki so bili takrat isti, kot so zdaj, torej 14 let pozneje.
Katere mejnike štejete kot najpomembnejše v svoji karieri?
Moj največji mejnik so olimpijske igre, ki so bile prve v našem športu, tako da je bil to moj največji cilj. Skupaj s prestavitvijo je trajalo dve leti, pripravljala sem se res samo za olimpijske igre, in to je bil moj največji mejnik, tudi moja najtežja tekma v karieri. Drugi mejnik pa je bilo mojih šest zmag v svetovnem pokalu v balvanih leta 2019, ko sem zmagala na vseh šestih tekmah v sezoni. Prav tako pa vsa preostala svetovna prvenstva, vsaka zmaga mi veliko pomeni, ker me je vsaka zmaga spreminjala v osebo, kakršna sem danes, v plezalko, kakršna sem danes, tako da je bila vsaka nekaj posebnega.
Kakšen je vaš odnos do ranljivosti?
Rekla bi, da moraš biti ranljiv. V športu je sicer težko biti ranljiv, saj je šport, sploh vrhunski, težek. To je lahko tudi krut svet in tu ne smeš pokazati preveč ranljivosti, saj lahko to tvoji nasprotniki uporabijo proti tebi. Pa vendar moraš dopuščati, da stvari čutiš, da si včasih ranljiv, kajti ne moreš biti vedno močen, moraš tudi pustiti, da se te kaj dotakne, da se potem spet postaviš na noge in vidiš, kaj ti je zares pomembno. Rekla bom, da je v športu treba biti trden, res z glavo kot kamen, a znati je treba tudi pokazati svojo nežno plat, predvsem seveda ljudem, ki te imajo radi in za katere veš, da ti bodo pomagali.
Kakšni so vaši cilji oz. načrti?
Zagotovo si želim vse življenje ostati v plezanju. Zdaj zaenkrat nameravam še tekmovati, definitivno imam neki kratkoročni cilj, v bistvu tudi olimpijske igre v Parizu leta 2024, kjer želim nastopiti, ne bom izključevala niti Los Angelesa leta 2028. Če gledam z druge strani, pa bi rada postala trenerka plezanja, saj se mi zdi škoda, da svojega znanja ne bi prenesla na mlajše generacije, kajti dam jim lahko veliko, ker veliko vem o treningih, tudi s psihološkega vidika. Bilo bi škoda, da ne bi tega, kar vem, predajala naprej. Želim torej pomagati mlajšim generacijam, jim dati nekaj več. To je moj življenjski cilj, zato tudi delaš, treniraš in tekmuješ.
Kakšen odziv oziroma razmislek želite spodbuditi v družbi s svojim delom?
Želim si predvsem mladim in tudi preostalim generacijam pokazati, da je s trdim delom mogoče vse doseči oz. da če si nekaj res želiš, boš naredil vse zato in boš to tudi dosegel. Prepričana sem, da bo nekoč prišlo mlajše dekle, ki je zdaj mogoče staro sedem let in me spremlja, ter bo reklo, da želi biti kot jaz. In nato bi lahko skupaj tekmovali in bo začela postajati boljša od mene, kar je cilj. Nekaj dobrega prenesti na mlajše generacije in da si jim res navdih.
Tukaj si oglejte vse nagrajence.
Hotel Grand Koper vsem, ki ste si ogledali Elle Style Awards, s kodo "ELLELOBSTER" podarja 15 % popust ob vašem naslednjem oddihu v njihovem sodobnem in udobnem ambientu.
Fotografija: Aleksandra Saša Prelesnik, IG: House of Aleksandra
Vizažistka: Barbara Fartek
